plačilo uporabnine - uporaba poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe - neupravičena pridobitev - primerna višina uporabnine - dokazovanje z izvedencem
Vprašanje ustrezne višine uporabnine (v smislu povprečne tržne najemnine) je strokovno vprašanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje v tej zvezi utemeljeno v postopek pritegnilo izvedenca.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zasvojenost - igre na srečo - zadolževanje - lahkomiselno ravnanje
Prevzemanje obveznosti, nesorazmernih s premoženjskim položajem dolžnika, ki je bilo izrazito lahkomiselno, brez namena kakršnegakoli poplačila teh obveznosti, pomeni oviro za odpust obveznosti, zaradi katere dolžnik ne more biti deležen te pravne dobrote. Dolžnik se sedaj očitno trudi, da bi popravil, kar je storil, v postopku je po izdaji izpodbijanega sklepa že prišlo do razdelitve, v kateri so upniki prejeli poplačilo dobrih 10 % svojih terjatev, stečajna masa pa se je natekla iz prilivov od dolžnikovih plač. Vendar pa to ne more odpraviti ovire za odpust obveznosti, zato tudi ni mogoča drugačna odločitev kot ta, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, torej da je ugodilo ugovoru proti odpustu obveznosti, ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo odpust obveznosti.
sodne takse v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je sodno takso odmerilo po pravilni tarifni številki, ki določa višino sodne takse za pritožbo zoper vse sklepe, izdane v stečajnem postopku, razen zoper sklep o prvi razdelitvi. Sodna taksa za pritožbo je določena v absolutnem znesku in je vedno enaka, ne glede na to, za kateri drug sklep gre v stečajnem postopku. Na to ne vpliva, ali je s pritožbo izpodbijana vrednost manjša od predpisane sodne takse.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086501
ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 170, 170/1, 170/2. ZIL-1 člen 123a.
začasna odredba po zasp - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - delo industrijskega oblikovanja - individualnost avtorskega dela
Dela industrijskega oblikovanja so stvaritve, ki imajo uporabno funkcijo. Zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva je ustvarjalni manevrski prostor pri teh delih zožen, pogosto prihaja do prevzemanja rešitev, ki je lahko tudi nezavedno. Merilo individualnosti je izpolnjeno le, kadar z izbiro elementov, ki jih vsebuje delo, avtor izvirno izraža svojo ustvarjalnost s tem, da svobodno in ustvarjalno opravlja izbiro tako, da oblika dela odraža njegovo osebnost, s čimer mu vtisne svoj osebni pečat. Merilu individualnosti ne morejo zadostiti sestavni elementi, za katere je značilna njihova tehnična funkcija, saj varstvo iz naslova avtorske pravice ne zajema idej.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - zavarovana terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - upniški odbor - ločitveni upniki
Dolžnica se sklicuje na svoja dogovor z Banko in Načrt finančnega prestrukturiranja družbe iz aprila 2025, v katerem je sicer navedla, da je za njeno uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve navedene banke kot njene ločitvene upnice, a posebej poudarila, da njen dogovor z banko ne pomeni predloga prestrukturiranja zavarovanih terjatev skladno z določili 221.n člena ZFPPIPP. Ureditev iz tega člena se nanaša na situacijo, v kateri dolžnik brez vnaprejšnjega dogovora z njimi ponudi upnikom zavarovanih terjatev, da se te prestrukturirajo, kar se za nekatere od njih lahko dogodi prisilno (tako da jih drugi upniki zavarovanih terjatev preglasujejo). Zato je med drugim zapovedano oblikovanje posebnega upniškega odbora vseh ločitvenih upnikov (tretji odstavek 221.n člena). Enakega statusa pa ne potrebuje in ne uživa tisti upnik zavarovane terjatve, ki če bo prisilna poravnava na njegov položaj učinkovala (lahko pa o njej glasuje), se bo to dogodilo z njegovim soglasjem (na podlagi dogovora z dolžnikom). V tem primeru se, vsaj glede tega upnika, ne uporabi določb 221.n člena, vključno s pravili o oblikovanju upniškega odbora.
odškodnina za premoženjsko škodo - poplave - ugovor aktivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - višina škode - nepremičnina v solastnini - ocena stroškov - zadostna trditvena podlaga - manjvrednost nepremičnin - škoda na premičninah - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - slabo finančno stanje - grozeča insolventnost - trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je toženka družba, katere dejavnost je gradnja nepremičnin z namenom prodaje, prodaja posameznih nepremičnin sodi v okvir njenega rednega poslovanja z namenom pridobitve in ne zmanjšanja premoženja. Zato prodaja nepremičnin, pri katerih ni verjetno izkazan dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta, sama po sebi še ne opravičuje izdaje začasne odredbe.
Tožnica z navedbami o objektivno slabem finančnem stanju toženke in s tem objektivno slabimi možnostmi za uveljavitev terjatve ne more izkazati subjektivne nevarnosti, ki je glede na drugi odstavek 270. člena ZIZ pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka - stečajna masa - vračilo predujma - odgovornost poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Posamezni član poslovodstva se v skladu z devetim odstavkom 233. člena ZFPPIPP lahko razbremeni odgovornosti, če trdi in dokaže, da na nastanek položaja (nezmožnost iz premoženja družbe pokriti začetne stroške stečajnega postopka) v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, ni mogel vplivati. Pritožnica bi torej morala v ugovoru trditi in dokazati, da v času, ko je opravljala funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bila trajneje nelikvidna.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada transakcijskega računa
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
Blokada računov stranke sama po sebi ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Smiselno enako velja za njeno morebitno insolventnost.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
odločanje o začetku stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje pravni osebi - osebno vročanje pravni osebi - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - fikcija vročitve
Vročitev je bila opravljena v skladu z zakonom, razlog za to, da mu pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, pa je na strani dolžnika, s čimer si je sam odvzel možnosti izjave o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Dolžnik je pravna oseba, ki mora poslovanje organizirati tako, da poslovanje teče tudi takrat, ko je zakoniti zastopnik odsoten. Razlog, zakaj dolžnik na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, je izključno na dolžnikovi strani. Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisma, ki so naslovljena na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena, oziroma mora imeti organizirano poslovanje tako, da bo lahko na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.
Dejstvo hospitalizacije dolžnikovega zakonitega zastopnika samo po sebi ne vpliva na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00089863
ZFPPIPP člen 233, 233/2, 233/7, 233/9. OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 359.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - plačilo predujma - odgovornost poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme - obveznost z več dolžniki - deljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - izrek izvršilnega naslova - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da morajo v primeru iz drugega in sedmega odstavka istega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik ali sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
Pritožnika, ki sta funkcijo zakonitih zastopnikov stečajnega dolžnika opravljala v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka, nista dokazala, da stečajni dolžnik v tem času ni bil insolventen, kot tudi ne, da na nastanek teh okoliščin nista mogla vplivati. Dejstvo, da nobeden od njiju ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka in ob začetku stečajnega postopka ni bil več poslovodja stečajnega dolžnika, ni relevantno, saj sta to funkcijo oba opravljala v obdobju iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP in v času, ko je bila družba insolventna.
Iz sklepa sodišča prve stopnje, zoper katerega sta pritožnika neuspešno ugovarjala, jasno izhaja, da je plačilo založenega predujma naloženo štirim osebam brez morebitne omembe solidarnosti. Ker je naložena (denarna) obveznost deljiva, solidarnost pa v izreku izvršilnega naslova ni izrecno navedena, se med več dolžniki deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti (drugi odstavek 393. člena OZ). Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu zmotno pripomnilo, da je bila obveznost naložena solidarno, kar pa na izid pritožbenega postopka ni vplivalo. Ker sta se zoper izpodbijani sklep pritožila le zavezanca, ki sta tudi edina ugovarjala sklepu o plačilu predujma, deljene plačilne obveznosti ni bilo mogoče spremeniti v solidarno, saj bi bila ta zanju strožja (prepoved reformatio in peius, 359. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - poslovodja direktor družbe - omejitev pooblastil poslovodje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi bila, upoštevaje izdano začasno odredbo Č. Č. v drugi zadevi I Pg 442/2024, s predlagano začasno odredbo omejena pooblastila zastopanja obeh direktorjev in da skupna družba dejansko ne bi imela zakonitega zastopnika.
V ugotovljenih dejanskih okoliščinah bi predlagana začasna odredba pomenila zelo velik hendikep za skupno družbo.
Gospodarske družbe zelo težko prenašajo odsotnost operativnega poslovodje. To stanje bi lahko trajalo neznano dolgo, saj je tožeča stranka predlagala veljavnost začasne odredbe še 30 dni po "nastopu pogojev za izvršbo na podlagi sodne odločbe".začasna.
oprostitev plačila sodne takse - poizvedbe - sodna taksa - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini
Tožena stranka ima pet transakcijskih računov, od tega tri v Republiki Sloveniji in dva v tujini, na treh računih v Sloveniji ni izkazanega pomanjkanja sredstev, po zadnji objavljeni bilanci stanja je imela na vseh računih ter v blagajni denarna sredstva 1.764.686,00 EUR. V pritožbi tudi ne zanika naložene taksne obveznosti 240,00 EUR. Glede na takšno likvidnostno stanje in neizpodbijano finančno ter premoženjsko stanje, je zaradi nepotrebnosti odpadlo opravljanje poizvedb o stanju na transakcijskih računih v tujini.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 365, 365-1. ZST-1 člen 34a, 34a/4.
zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - vročitev s fikcijo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Pritožba je bila na pošto oddana priporočeno 22. 5. 2025, kar je po izteku petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožba z dne 22. 5. 2025 prepozna, jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
ugovor zoper plačilni nalog - pobotni ugovor - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi dejanskih ugotovitev, na katerih je pravilno uporabilo materialno pravo. Tako sodne takse od uveljavljanega pobotnega ugovora pravilno ni odmerilo od njegove vrednosti, temveč od vrednosti tožbenega zahtevka, saj pobot, če se izkaže, da je utemeljen, v višjem znesku ni možen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 80.
gospodarski spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do dokaza - obrazloženost sodbe - protispisnost
Pritožničina navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze, ne utemeljuje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnica, ki zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane dokaze, bi morala konkretno navesti, katerih predlaganih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo in zakaj meni, da bi bila izvedba teh dokazov potrebna. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze.
ZIZ člen 270, 270/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/3, 503/4.
actio pro socio - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - povrnitev stroškov
Čeprav je protipravno ravnanje na enem področju lahko kdaj indic verjetnosti podobnega ravnanja na drugem področju, ta zaključek ne more biti avtomatičen. Tudi če je verjetno, da je toženec izčrpaval in do sprožitve tega postopka zavarovanja praktično že izčrpal njihovo skupno družbo v korist svoje, iz tega življenjsko logično še ne izhaja, da bi enako ravnal s svojim premoženjem, zato da ga prikrije. Tožniki se dejanjem, ki jih tožencu očitajo v zvezi z razpolaganjem z njegovim premoženjem, niso posvetili z enako pozornostjo kot tistim glede njegovega zatrjevanega škodljivega razpolaganja s premoženjem skupne družbe, vendar pa se prva - niti sama zase niti v luči drugih - po stališču pritožbenega sodišča že na ravni trditev ne prilegajo subjektivni nevarnosti, kot jo zahteva drugi odstavek 270. člena ZIZ.
Stroški postopka zavarovanja terjatve so v razmerju do tistih iz pravde o tej terjatvi ravno tako pravdni stroški (saj gre za stroške, ki čeprav ne nastanejo med pravdnim postopkom, nastanejo zaradi njega, oboje v smislu prvega odstavka 151. člena ZPP). Kadar pa je predlog za začasno sodno varstvo pravnomočno zavrnjen, je dokončno jasno, da je njegov predlagatelj nasprotno stranko po nepotrebnem vznemirjal (in ji povzročil stroške), neoziraje se na njegov morebitni poznejši pravdni uspeh zoper njo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429, 433, 433/1. ZSReg člen 4, 4/4, 18, 19, 39, 39-2. SPZ člen 66, 66/1, 66/3, 139, 139/1, 255. ZNP-1 člen 42. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 6, 6/4, 6/5, 6/5-1, 6/5-3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - vpis podatkov v sodni register - poslovni naslov - nepremičnina v solastnini - upravičenja solastnika
Vsak od solastnikov lahko dovoli uporabo objekta tudi komu drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov. Vendar je solastnik pri tem omejen s pravicami ostalih solastnikov. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.
Dovoljenje solastnika idealnega deleža nepremičnine je mogoče primerjati s služnostjo stanovanja (na vpisanem poslovnem naslovu subjekt vpisa posluje), pri čemer lahko vsak solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim (solastniškim) deležem tako, da ga prenese na novega imetnika. Kako opredeliti nepremičnino pri vpisu poslovnega naslova, je določeno tudi v petem odstavku 6. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba). Po 1. in 3. točki petega odstavka 6. člena Uredbe, ki jo je mogoče uporabiti v konkretnem primeru, se kot nepremičnina na določenem naslovu šteje solastniški delež na nepremičnini, ki vključuje upravičenje uporabe prostorskega dela stavbe iz 1. točke tega odstavka. V 1. točki petega odstavka 6. člena Uredbe pa je določeno, da se kot nepremičnina na določenem poslovnem naslovu iz četrtega odstavka tega člena šteje: stavba, ki je sestavina zemljiške parcele, pri kateri je v katastru stavb vpisan ta naslov.
začetek stečajnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - predlog upnika - domneva insolventnosti - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - družbenik dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe
Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil tudi izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka in zato nima procesne legitimacije za vložitev te pritožbe. Zato pritožba družbenika ni dovoljena. Z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-151/24-14, z dne 20. 3. 2025, je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev se nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika.
fikcija vročitve - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Zato je vseeno ali fikcija vročitve nastopi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan. Dolžnik je bil v obvestilu o prispelem pisanju poučen o fikciji vročitve in je lahko izračunal datum fikcije vročitve, če pisanja ne bo prevzel v 15 dneh na pošti. Če bi to storil, bi ugotovil, da bo prišlo do fikcije vročitve na praznik (in da je še naslednji dan praznik) ter da bo začel teči ugovorni rok, čeprav dejansko še ne bo prejel sklepa o izvršbi.