OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065009
ZGO člen 2. ZGJS člen 6. ZPP člen 7, 212, 339/2-8, 354, 354/1.
povzročitev škode – padec na poledenelem pločniku – odškodninska odgovornost – podlage za odškodninsko odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost izvajalca javne službe – neustavnost občinskih odlokov – zastaranje terjatve – ugovor zastaranja – pomanjkanje razlogov – uporaba predpravdnega izvedeniškega mnenja brez soglasja strank – kršitev kontradiktornost postopka – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme – pravica do pritožbe
Ker sta se obe toženi stranki uprli uporabi izvedeniškega mnenja, pridobljenega pred pravdo, bi ga lahko sodišče upoštevalo zgolj kot del tožnikovih navedb. Na navedeno mnenje, ki ga je sodišče dejansko povzelo v podlago svoje odločitve, namreč toženi stranki nista mogli podati pripomb, ne zahtevati dopolnitve ali izvedencu postavljati vprašanja, s tem pa jima je bila odvzeta pravica do izjave v postopku.
Pritožbeno sodišče opozarja na enotno stališče sodne prakse glede zavezancev za plačilo odškodnin v tovrstnih primerih, in sicer, da odškodninsko odgovarja občina oziroma subjekt, kateremu je občina poverila izvajanje obvezne lokalne službe, ne pa posamezniki. Pri tem je treba morebitno odgovornost toženih strank presojati le po načelu krivdne odgovornosti in ne po načelu objektivne odgovornosti.
ZNP člen 19, 19/1, 31, 31/1, 37, 88, 89, 89/1, 89/2, 146. ZPP člen 196.
nujna pot – način izdelave nujne poti
Pri odločanju o njuni poti je treba upoštevati načelo sorazmernosti in načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. Lastnik tuje nepremičnine ni dolžan trpeti naprave poti.
regresni zahtevek zavarovalnice – domneva alkoholiziranosti – izpodbijanje domneve – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče – oprostilna kazenska sodba – zastaranje
Toženec, ki je alkoholiziran povzročil nesrečo, ni tretja oseba v smislu 6. čl. 357. čl. OZ, zato zastaralni rok po tej določbi ne pride v poštev.
Toženec ni uspel izpodbiti domneve alkoholiziranosti, saj iz kazenske oprostilne sodbe, na katero se je skliceval, kaj takega ne izhaja (oproščen je bil zato, ker v opisu kaznivega dejanja ni bilo vožnje z neprilagojeno hitrostjo, na katero je vplival tudi alkohol).
regulacijska začasna odredba – namen regulacijske začasne odredbe
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, temveč začasna ureditev spornega razmerja.
Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar so posledice za tožnika in toženca v ravnovesju, pri tem pa mora tožnik verjetno izkazati nevarnost nastanka nenadomestljive škode oziroma težko nadomestljive škode.
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 21, 35, 37, 139. ZPP člen 287, 287/2, 328.
določitev meje – skupni stroški postopka – sklep o stroških – popravni sklep –vezanost na predlog
Ustaljena sodna praksa je, da se odločitev o stroških postopka lahko pridrži za pisni odpravek sklepa. Glede na naravo in potek mejnega postopka odločanje o tem vprašanju, sočasno z določitvijo meje, tudi sicer običajno ni možno. Izvedenec geodetske stroke, katerega stroški so sestavni del skupnih stroškov, namreč le-te priglasi šele ob zaključku svojega dela, to je, ko izdela skico oziroma elaborat. Samo dejstvo, da sodišče prve stopnje v izrek sklepa, ki ga je sprejelo na kraju samem, ni vneslo odločitve, da bo o stroških postopka odločeno s pisnim odpravkom sklepa, pa ne pomeni takšne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
solastnina - omejevanje solastninske pravice - posest ključev - okoriščenje in prikrajšanje - verzija - uporabnina
Tožnik ni imel možnosti uporabljati svoje nepremičnine v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine oziroma z možnostjo izključne uporabe s tem, ko tožniku ni izročil ključev stanovanja, četudi te dejansko ni izkoristil, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. S tem je bil toženec okoriščen, tožnik pa prikrajšan, zato je njegov zahtevek na plačilo uporabnine utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065032
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 174/2, 200, 200/1, 206, 206/1. ZPP člen 154, 154/2, 325, 325/1, 339/2-14, 354, 354/1.
povzročitev škode – nesreča pri delu – podlage za odškodninsko odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odškodninska odgovornost – pogodba o zavarovanju odgovornosti – škoda – premoženjska škoda - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – višina odškodnine – zavarovalnina – upoštevanje izplačane zavarovalnine pri prisoji odškodnine
V sodbi manjkajo razlogi o tem, zakaj za nesrečo odgovarjala druga in tretja toženka in zakaj je njuna odgovornost solidarna.
lastninska pravica – originaren način pridobitve lastninske pravice – priposestvovanje – priposestvovalna doba – dolžina priposestvovalne dobe – obstoj pravic – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice
269. člen SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ. Če pa je tožnik pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem že pred 1.1.2003, je treba uporabiti določbe ZTLR oziroma ODZ, ne pa SPZ.
Ne glede na določbe ODZ o dolžini priposestvovalne dobe je sodna praksa že v letu 1960 sprejela stališče o dvajsetletni priposestvovalni dobi za priposestvovanje nepremičnin.
ZOR člen 117, 117/2, 124. ZD člen 120, 120/3. OZ člen 568, 568/2.
izročilna pogodba – razveza izročilne pogodbe zaradi neizpolnjevanja – pogodba o preužitku
Sodišče je tožbeni zahtevek napačno zavrnilo zato, ker naj bi imel v skladu z 2. odst. 117. čl. ZOR tožnik pravico zahtevati razvezo pogodbe v treh letih od dneva, ko je bila sklenjena. V tem členu je določen rok za razveljavitev izpodbojne pogodbe, torej se nanaša na razloge v fazi sklenitve pogodbe in ne na razlog njenega neizpolnjevanja.
Tudi v primeru pogodbe o preužitku je bilo pred uveljavitvijo OZ, ki je takšne pogodbe izrecno uredil, mogoče zahtevati razvezo takšne pogodbe.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065010
SPZ člen 45, 99, 99/3, 217, 217/2, 218, 223, 223-1, 223-2. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 181, 181/2, 183, 183/1, 286a.
lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – tožba na ugotovitev obstoja služnosti – pravni interes – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – tožba na ugotovitev služnosti – varstvo služnosti – zastaranje – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – ugotovitveni zahtevek
Korist, ki jo z zahtevo po sodnem varstvu v obravnavani zadevi zasleduje tožeča stranka, je v tem, da toženca opustita poseganje v njeno lastninsko pravico. To korist lahko v celoti realizirana z negatorno tožbo. Odločitev o takšni tožbi vsebuje tudi ugotovitev, da je nepremičnina tožeče stranke prosta omejitev, ki si jih prisvaja tožena stranka. Takšna tožba je namreč utemeljena proti tistim poseganjem v lastninsko pravico tožeče stranke, ki hkrati pomenijo omejitev njenih lastninskopravnih upravičenj in so storjena protipravno, ker si je tisti, ki je vršil posege, neopravičeno prilaščal stvarno ali obligacijsko pravico do takšnih posegov. V primeru negatorne tožbe mora zato tožeča stranka dokazati le, da je bila njena lastninska pravica vznemirjena in da jo je vznemirila tožeča stranka. Ni pa ji treba dokazovati protipravnosti poseganj, ki jo vznemirjajo. Tožeča stranka pa je poskušala z ugotovitveno tožbo prevzeti dokazno breme tudi za to, za kar pa seveda nima pravnega interesa. Če namreč toženci trdijo, da so upravičeni do ravnanj, ki vznemirjajo lastnika nepremičnine, morajo pravico, ki jih na to pooblašča, dokazati.
spori iz razmerij med starši in otroki – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – odločanje po prostem preudarku
Določba 413. člena ZPP, po kateri sodišče v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki o stroških postopka odloča po prostem preudarku, nalaga sodišču, da pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera, ne le uspeh v pravdi. Naloga sodišča je tudi, da prepreči, da bi zgolj zaradi priznanja pravdnih stroškov nastali nepotrebni spori, ki bi vplivali na razmerja med starši in otroki, ki so bila v postopku določena na podlagi sodne odločbe ali na podlagi sporazumnega dogovora pred CSD.
zastaranje odškodninske terjatve pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi – začetek teka zastaralnega roka – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odškodnina za tujo pomoč
Za vsako naslednjo vtoževano terjatev (pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi) teče novi zastaralni rok od dneva, ko je bil prejšnji spor končan ali kako drugače poravnan.
Pri nečisti denarni terjatvi je nastanek tožničine odškodninske denarne terjatve in s tem toženkine zamude vezan na čas, ko je tožnica izrazila svojo škodo v denarju oziroma ko je od toženke zahtevala plačilo te škode. Zato gredo tožnici zakonske zamudne obresti od teh zneskov šele od dneva, ko je zahtevala to plačilo od toženke.
Plačilo pomoči ni pogoj za prisojo odškodnine za tujo pomoč, za uveljavljanje tovrstnega odškodninskega zahtevka pa je aktivno legitimiran oškodovanec. Oškodovanec ima pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki ali znanci, saj ni pomembno, ali jim je bil dolžan plačati to pomoč, ampak da mu je navedene osebe niso bile dolžne nuditi.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje glede zža - odbitek revaloriziranega dela plačane odškodnine
Od tako odmerjene odškodnine je potrebo odšteti revalorizirano vrednost dne 04.09.2006 že izplačanega nespornega dela odškodnine v višini 1.150,30,00 EUR, ki na dan izdaje sodne odločbe znaša 1.259,58 EUR.
SPZ člen 99, 212, 212/2, 223, 223-1, 223-2. ZTLR člen 58, 58/1. ZPP člen 261, 261/2.
stvarne pravice – služnost – varstvo služnosti – zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice – konfesorna tožba – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pisanj – vabilo na zaslišanje – osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca
Dokazna ocena glede poseganja v služnostno pravico.
ZD člen 78, 78/3, 84, 84/1, 221, 221/1. ZDen člen 67, 67/3, 74, 74/1, 78, 80, 81, 82. op. št. 1 Tako Karel Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, str. 88, UL RS, Ljubljana 2005.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – upravičenec do denacionalizacije - vezanost na denacionalizacijsko odločbo – dodaten sklep po dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju – izvedba novega zapuščinskega postopka – dediči denacionaliziranega premoženja – dedni dogovor - oporočno dedovanje – zakonito dedovanje – veljavnost oporočnega razpolaganja – oporočno razpolaganje s kasneje nacionaliziranim premoženjem - izvršljivost oporoke - določljivost oporočnih določil – določljivost dediča
Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je po njem že bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek (člen 74/1 v zvezi s členom 67/3 Zden).
Posebno pravilo iz prvega odstavka 74. člena ZDen ne pride v poštev (in se uporabi splošno pravilo ZD iz 221/1 člena) le takrat, če ni bilo niti oporočnih razpolaganj niti dednih izjav niti dednopravnih pogodb.
IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058526
ZDavP-2 člen 96, 96/3, 113, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 375, 375/1.
seznam izvršilnih naslovov – zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov – prepoved obrestnih obresti - kapitalizirana glavnica – zavarovanje davkov
Po seznamu izvršilnih naslovov je upnik upravičen le do kapitalizirane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od navadne (t.j. nekapitalizirane) glavnice, ni pa upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od t. i. kapitaliziranih obresti.
dokazovanje – izvedenec – nasprotja v izvedeniškem mnenju – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Sodišče bi moralo v skladu z 254. členom ZPP odpraviti nasprotja in pomanjkljivosti najprej z zaslišanjem izvedencev, ne pa, da je nekritično sledilo predlogom strank in po prvem najprej postavilo drugega, po drugem pa še tretjega izvedenca.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124. ZIZ člen 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev hipoteke – zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.