odškodnina - čezmerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih - zastaranje
Sodišče prve stopnje je upoštevalo delno zastaranje terjatve (tožnikom gre zaradi delnega zastaranja terjatve odškodnina le od 18.01.2004 do 30.10.2008).
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124. ZIZ člen 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev hipoteke – zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča – opustitev vročitve vabila – pojasnila k navedbam v pritožbi – poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah
Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče (da ji ni vročilo vabila na narok), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je za odločitev o utemeljenosti pritožbe potrebno ugotoviti, ali je bila dejansko storjena napaka s strani sodišča oziroma pooblaščenih subjektov, ki so vročitev opravljali (ali obvestilo o prispeli pošiljki dejansko ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, kot to izhaja iz vročilnice), pritožbeno sodišče vrača zadevo sodišču prve stopnje s pozivom, da opravi potrebne poizvedbe ter poda pojasnila, ali so navedbe pritožnika resnične.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0065013
SZ-1 člen 91, 109, 193, 193/1. SZ člen 150. ZPP člen 108, 108/2, 182, 182/3.
najemna pogodba – tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ
V spornem primeru ne gre za stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, in zato ni sprejemljiva interpretacija prvostopnega sodišča, ki predstavlja nosilni argument izpodbijane sodbe, po katerem ni mogoče prenašati privilegija neprofitne najemnine tudi na ožje družinske člane bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju oziroma najemnika stanovanja, ki je kot bivši imetnik sklenil najemno pogodbo po določbah SZ. Lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev glede razmerja med najemniki in najemodajalci je razumen razlog za razlikovanje pravnih položajev najemnikov v denacionaliziranih in nedenacionaliziranih stanovanjih. V konkretnem primeru pa je lastnica stanovanja država, pri kateri je treba izpostaviti tudi njeno socialno funkcijo. Njen lastninski položaj oziroma status titularja lastninske pravice je treba zato obravnavati drugače kot položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov, katerim je bilo vrnjeno v krivičnih postopkih podržavljeno premoženje. Še nadalje vztrajanje pri razmerjih, ki izvotljujejo lastninsko pravico ponovnih lastnikov denacionaliziranih stanovanj oziroma njihovih pravnih naslednikov, bi bilo nepravično. Zato njihove ponovno pridobljene pravice ni mogoče omejevati oziroma obremenjevati z najemnino, ki ne zagotavlja uresničevanja lastninskih upravičenj v polni meri, upoštevaje tudi, da so vrnjena stanovanja že tako ali tako prisilno – po sili zakona - obremenjena z zatečenimi najemnimi razmerji, izhajajočimi iz pravic bivših imetnikov stanovanjske pravice do sklenitve najemnih pogodb. Drugačna pa je situacija v konkretnem primeru. Ker je sodišče prve stopnje obravnavalo stanovanje tožene stranke enako, kot če bi šlo za denacionalizirano stanovanje, je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 109. člena novega SZ-1 in določbo 150. člena SZ.
V skladu z določbo 109. člena SZ-1, ki se upoštevaje določbo 1. odstavka 193 člena SZ-1, uporablja v tej pravdi, ki se je začela po uveljavitvi zakona, mora po smrti najemnika stanovanja lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji tudi z enim od ožjih družinskih članov in ne le z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti. Za iste pogoje pa se nedvomno šteje tudi višina oziroma vrsta najemnine (primerjaj določbo 91. člena SZ-1, ki določa, kaj so bistvene sestavine najemne pogodbe). V konkretnem primeru predmetno stanovanje ni izgubilo statusa neprofitnega stanovanja. Zato pritožnici, upoštevaje cit. zakonske določbe, pripada najemna pogodba za neprofitno najemnino, torej najemnino, kot je bila določena že v skladu z metodologijo iz cit. določbe 150. člena SZ.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – stiki – način izvrševanja stikov
Odločitev o stikih mora biti skladna z ustrojem življenja.
tekst :
Pritožbi se ugodi ter se sodba v izpodbijanem delu (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da se pravilno glasi: „Vsak drugi vikend od petka od 17. ure, ko oče otroka prevzame na naslovu matere D. u. 5, K. do nedelje do 18. ure, ko oče otroka na isti naslov vrne.“
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v :
V tej pravdni zadevi je sodišče mladoletnega AA zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Z 2. točko izreka je določilo način izvrševanja pravice do stikov med očetom in sinom.
Proti delu sodbe, ki se nanaša na izvrševanje stikov med vikendom, se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj napadeni del sodbe (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da v nedeljo do 18. ure otroka pripelje toženec nazaj na naslov D. u. 5 v K.. Pritožnica navaja, da nima osebnega avtomobila. V celoti je odvisna od javnega prevoza. Avtobusni promet za kraj, kjer živi toženec, je sicer urejen, vendar zgolj za delovne dni, v nedeljo pa avtobus ne vozi. Ker je tudi do sedaj toženec vedno prevzel in pripeljal otroka na materinem naslovu, ni nobenega razloga, da tega ne bi počel tudi v bodoče.
Na pritožbo je odgovoril toženec. Predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je zmotna ugotovitev tožeče stranke, da ima tožena stranka svoj avto. Navaja tudi, da je razdalja med obema strankama zgolj 5 km.
Pritožba je utemeljena.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti torej skladen s konkretnim ustrojem življenja. Stiki so doslej potekali v skladu z začasnim sporazumom o stikih, ki sta ga stranki sklenili na naroku 3.10.2007. V sedaj spornem delu je bil dogovor tak, da za stike med vikendom oče otroka v petek prevzame ter ga v nedeljo pripelje nazaj na materin dom. Tak način izvrševanja stikov doslej očitno v življenju ni povzročal problemov ter zato ni nobenega razloga, da sodišče tak režim s končno odločbo spreminja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter ob materialnopravni podlagi iz 2. odstavka 106a. člena ZZZDR (1) odločitev v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot je predlagala pritožnica. Pooblastilo za spremembo je podano v 3. točki 365. člena ZPP (2).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 – Ur. l. RS, št. 16/2004).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Ur. l. RS, št. 45/2008).
pripoznava zahtevka – pripoznanje zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave
Sodišče o pripoznanem zahtevku ne izvaja dokazovanja v kontradiktornem postopku, ker spora med strankama ni več. Zato ni pravno relevantno, ali je bil tožnik vabljen na glavno obravnavo in ali se jo je udeležil, niti to, ali se je o pripoznavi toženke izjasnil.
V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine mora upravnik glede na ugovor dolžnika obrazložiti višino vtoževanega zneska. Za utemeljenost terjatve ne zadostuje priložitev večjega števila listin.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058417
ZOR člen 124/1, 132, 270/3. OZ člen 111, 247/3.
posojilna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi zamude s plačilom obroka – razveza pogodbe – nasprotovanje kogentnm predpisom – ničnost pogodbenega določila – pogodbena kazen – pogodbeno dogovorjena odškodnina – načelo pravične odškodnine – učinki razdrte pogodbe – sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da ji tožena stranka plača razliko od dolga, ki ga je že odplačala v času trajanja pogodbe, in do celotne pogodbeno dogovorjene obveznosti, kar naj bi znašalo 65.195,26 EUR. Pri tem se je sklicevala na določbo 2. odst. VI. točke pogodbe, v kateri je določeno, da je tožeča stranka ob razdrtju pogodbe zaradi zamude tožene stranke s plačili obrokov za več kot 30 dni, upravičena zahtevati plačilo vseh ostalih neplačanih obrokov, ki zapadejo takoj v plačilo. Sodišče prve stopnje je na nasprotovanje tožene stranke materialnopravno pravilno ocenilo, da navedenih pogodbenih določb ni mogoče uporabiti, saj so v nasprotju s prisilnimi predpisi. Te pogodbene določbe namreč ni mogoče uporabiti kot določbe o pogodbeni kazni, saj le ta ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Prav tako je pravilno ocenilo, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, da gre za pogodbeno dogovorjeno odškodnino. Zato je pravilno ocenilo, da so pogodbene določbe, da v primeru razdrtja pogodbe zapadejo v plačilo še vsi preostali nezapadli obroki skupaj z obrestmi, v nasprotju z načelom o pravični odškodnini in zato nične.
Dejstvo, da sta pravdni stranki hkrati s pogodbo sklenili še Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z notarskim zapisom, v katerem sta opredelili enake obveznosti tožene stranke kot pa v 1. odst. 6. člena pogodbe, nima v tem sporu nobenega vpliva. Notarski zapis je namreč javna listina, ki je sicer izvršilni naslov, vendar pa nima lastnosti pravnomočnosti glede obveznosti, ki temelji na pravnem poslu, ki je v njej zajet. To pa pomeni, da lahko dolžnik vselej izpodbija v pravdnem postopku veljavnost pravnega posla, iz katerega izhaja sama obveznost. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je posojilna zastavna pogodba delno nična, je neupoštevno pritožbeno sklicevanje na vsebino notarskega zapisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065051
OZ člen 512. SPZ člen 66. ZPP člen 41, 44, 286b.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta – stvarna pristojnost – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – prodajna pogodba – solastnina – upravičenja solastnika – zakonita predkupna pravica – uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika – kršitev načela kontradiktornosti – obveznost pravočasnega grajanja napak v postopku
Šestmesečni rok predkupnega upravičenca za uveljavljanje predkupne pravice teče od dne, ko je ta zvedel za prodajno pogodbo in za prenos lastninske pravice, pri čemer ni treba, da bi takrat izvedel tudi za vse pogoje prodajne pogodbe. V roku šestih mesecev se namreč kot solastnik nepremičnine lahko o celotni vsebini prodajne pogodbe prepriča z vpogledom listin v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065009
ZGO člen 2. ZGJS člen 6. ZPP člen 7, 212, 339/2-8, 354, 354/1.
povzročitev škode – padec na poledenelem pločniku – odškodninska odgovornost – podlage za odškodninsko odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost izvajalca javne službe – neustavnost občinskih odlokov – zastaranje terjatve – ugovor zastaranja – pomanjkanje razlogov – uporaba predpravdnega izvedeniškega mnenja brez soglasja strank – kršitev kontradiktornost postopka – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme – pravica do pritožbe
Ker sta se obe toženi stranki uprli uporabi izvedeniškega mnenja, pridobljenega pred pravdo, bi ga lahko sodišče upoštevalo zgolj kot del tožnikovih navedb. Na navedeno mnenje, ki ga je sodišče dejansko povzelo v podlago svoje odločitve, namreč toženi stranki nista mogli podati pripomb, ne zahtevati dopolnitve ali izvedencu postavljati vprašanja, s tem pa jima je bila odvzeta pravica do izjave v postopku.
Pritožbeno sodišče opozarja na enotno stališče sodne prakse glede zavezancev za plačilo odškodnin v tovrstnih primerih, in sicer, da odškodninsko odgovarja občina oziroma subjekt, kateremu je občina poverila izvajanje obvezne lokalne službe, ne pa posamezniki. Pri tem je treba morebitno odgovornost toženih strank presojati le po načelu krivdne odgovornosti in ne po načelu objektivne odgovornosti.
Pri odločanju o stikih je osnovno vodilo sledenje otrokovi koristi, vsebino tega pravnega standarda pa je potrebno konkretizirati tako z upoštevanjem osebnostnih značilnosti vseh vpletenih, kot tudi z oceno okoliščin in pogojev, v katerih otrok živi in tistih, ko preživlja čas z drugim od staršev.
pravica do združevanja – omejevanje ustavno zajamčenih pravic – izključitev iz kluba – sodno varstvo pravic - procesnopravna jamstva – pravica do obrambe – vabilo
Ker je predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati s poenostavljenimi društvenimi postopkovnimi pravili.
ZNP člen 19, 19/1, 31, 31/1, 37, 88, 89, 89/1, 89/2, 146. ZPP člen 196.
nujna pot – način izdelave nujne poti
Pri odločanju o njuni poti je treba upoštevati načelo sorazmernosti in načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. Lastnik tuje nepremičnine ni dolžan trpeti naprave poti.
ara - vračilo are - predpogodba - razlaga pogodbe - odgovornost za sklenitev pogodbe
Sodišče prve stopnje je vsebino predpogodbe presojalo skupaj s skico, ki je sestavni del predpogodbe, in zmotno interpretiralo, da so se stranke dogovorile, da imajo tožniki (kupci) dostop do svojih parcel po poti, parc. št. 77/363 k.o. L.. Iz izpovedbe priče D. M., moža prve tožnice, ki je pogodbo sestavil, izhaja, da se pred podpisom predpogodbe o načinu dostopa do parcel sploh niso pogovarjali. Iz vsebine sklenjene predpogodbe pa sledi, da sklica predstavlja le način delitve parcele na štiri dele. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo vsebino sklenjene predpogodbe (340. člen ZPP) in posledično zmotno uporabilo materialno pravo ter tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi določila 2. odstavka 65. člena OZ, vprašanje odgovornosti tožnikov za nesklenitev pogodbe sploh še ni bilo predmet obravnave pred sodiščem prve stopnje.
regulacijska začasna odredba – namen regulacijske začasne odredbe
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, temveč začasna ureditev spornega razmerja.
Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar so posledice za tožnika in toženca v ravnovesju, pri tem pa mora tožnik verjetno izkazati nevarnost nastanka nenadomestljive škode oziroma težko nadomestljive škode.
kmetijska zemljišča – pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - kršitev predkupne pravice – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – oblikovanje tožbenega zahtevka – izpodbojnost
V primeru, ko tožnik uveljavlja predkupno pravico v pravdi, mora s tožbenim zahtevkom zahtevati razveljavitev sklenjene pogodbe in izstavitev ZK listine. Zgolj za razveljavitev pogodbe tožnik nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe, ki se nanašajo na višino denarne odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala oškodovancem, sklicuje na izvedene listinske dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, toženčeve dokazne predloge pa je kot nepomembne zavrnilo. S tem pa zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke ni ustrezno obrazložilo, poleg tega se ti predlogi očitno nanašajo na pravno relevantna dejstva glede višine likvidirane škode, pri čemer je toženec podal dovolj konkretizirane ugovore v smeri previsokega izplačila odškodnine ter predlagal ustrezne dokaze. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP – kršitev jamstev v dokaznem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059220
OZ člen 243, 243/4.
pogodbena odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – dolžnost zmanjševanja škode – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Tožnikoma ni mogoče očitati, da stanovanja, glede katerega uveljavljata stvarne napake, nista dala v najem, s čemer bi zmanjšala nastalo škodo. Zaradi slabega stanja stanovanja (plesen) kot posledico napak pri gradnji sta se bila celo sama prisiljena izseliti, najemnikoma pa bi utegnila tudi odškodninsko odgovarjati.
pravno nasledstvo izbrisane družbe – izstop družbenika
Datum pravnomočnosti sklepa o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra se sicer navaja kot datum izstopa njenih družbenikov, čeprav ne gre za klasičen izstop družbenika.