OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059217
ODZ paragraf 418. ZIZ člen 272.
gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - soglasje lastnika za gradnjo - verjetnost terjatve
Tožnik ni izkazal verjetnosti terjatve, saj niti ne zatrjuje, da je bil dobroverni graditelj, zato z gradnjo na tujem svetu ni mogel pridobiti lastninske pravice.
zaznamba vrstnega reda – učinki zaznambe vrstnega reda – vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu – obrazložitev zemljiškoknjižnega sklepa
Zaznamba vrstnega reda je posebno razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice. Od razpolagalnih pravnih dejanj, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice, se razlikuje po tem, da razpolagalni pravni posel zaznambe vrstnega reda ni opravljen v korist določene osebe.
Toženec zatrjuje, da ni prejel tožbe in prilog, kar je tudi verjetnostno izkazal, saj v spisu ni potrdila o vročitvi (vročilnice), ki bi dokazovala, da so bila navedena pisanja vročena tožencu v skladu z določbami 132. – 149. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059220
OZ člen 243, 243/4.
pogodbena odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – dolžnost zmanjševanja škode – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Tožnikoma ni mogoče očitati, da stanovanja, glede katerega uveljavljata stvarne napake, nista dala v najem, s čemer bi zmanjšala nastalo škodo. Zaradi slabega stanja stanovanja (plesen) kot posledico napak pri gradnji sta se bila celo sama prisiljena izseliti, najemnikoma pa bi utegnila tudi odškodninsko odgovarjati.
pravno nasledstvo izbrisane družbe – izstop družbenika
Datum pravnomočnosti sklepa o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra se sicer navaja kot datum izstopa njenih družbenikov, čeprav ne gre za klasičen izstop družbenika.
kmetijska zemljišča – pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - kršitev predkupne pravice – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – oblikovanje tožbenega zahtevka – izpodbojnost
V primeru, ko tožnik uveljavlja predkupno pravico v pravdi, mora s tožbenim zahtevkom zahtevati razveljavitev sklenjene pogodbe in izstavitev ZK listine. Zgolj za razveljavitev pogodbe tožnik nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe, ki se nanašajo na višino denarne odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala oškodovancem, sklicuje na izvedene listinske dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, toženčeve dokazne predloge pa je kot nepomembne zavrnilo. S tem pa zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke ni ustrezno obrazložilo, poleg tega se ti predlogi očitno nanašajo na pravno relevantna dejstva glede višine likvidirane škode, pri čemer je toženec podal dovolj konkretizirane ugovore v smeri previsokega izplačila odškodnine ter predlagal ustrezne dokaze. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP – kršitev jamstev v dokaznem postopku.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – opustitev skrbnosti odvetnika
Kupčeva pravica zaradi pravnih napak načeloma ugasne po enem letu od dneva, ko je ta zvedel za pravico tretjega. Sodba Višjega sodišča je bila odvetnici tožnika vročena 20.12.1993, tedaj je začel teči enoletni rok za uveljavljanje pravic iz naslova pravne napake, ki se je konec leta 1994 tudi iztekel. Zato je pravilen zaključek, da je to datum domnevnega škodnega dogodka, saj po izteku leta 1994 tožnik v pravdi ne bi mogel več uspešno uveljavljati vračila kupnine zaradi zastaranja tožbenega zahtevka. To je torej trenutek, ko je tožniku zaradi zmotnega pravnega stališča njegove odvetnice nastala škoda.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje glede zža - odbitek revaloriziranega dela plačane odškodnine
Od tako odmerjene odškodnine je potrebo odšteti revalorizirano vrednost dne 04.09.2006 že izplačanega nespornega dela odškodnine v višini 1.150,30,00 EUR, ki na dan izdaje sodne odločbe znaša 1.259,58 EUR.
Toženec v odgovoru na tožbo priznanje, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici sicer priznava vtoževani delež, pogojuje s tožničinim odkupom njegovega solastniškega deleža. Toženec torej ni pripoznal zahtevka, ob takšnem stališču toženca pa je bila tožba potrebna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 157. čl. ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064002
SPZ člen 33, 35. ZPVAS člen 2.
motenje posesti – sposobnost biti stranka – pasivna legitimacija – agrarna skupnost
Čeprav se je toženec skliceval, da je motilno ravnanje naročila agrarna skupnost, je kot njen predsednik pasivno legitimiran v pravdi zaradi motenja posesti. Agrarna skupnost namreč po 2. odst. 2. čl. ZPVAS ni pravna oseba, toženec pa je član agrarne skupnosti, ki se je osebno angažiral v zvezi z motilnim dejanjem, od katerega ima kot solastnik parcele, na kateri je bilo preoranje izvršeno, tudi korist.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno sodišče se pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova, ampak je omejeno samo na preizkus formalnih predpostavk, ki jih določa ZZK-1 v 148. členu.
Pri odločanju o stikih je osnovno vodilo sledenje otrokovi koristi, vsebino tega pravnega standarda pa je potrebno konkretizirati tako z upoštevanjem osebnostnih značilnosti vseh vpletenih, kot tudi z oceno okoliščin in pogojev, v katerih otrok živi in tistih, ko preživlja čas z drugim od staršev.
IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058526
ZDavP-2 člen 96, 96/3, 113, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 375, 375/1.
seznam izvršilnih naslovov – zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov – prepoved obrestnih obresti - kapitalizirana glavnica – zavarovanje davkov
Po seznamu izvršilnih naslovov je upnik upravičen le do kapitalizirane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od navadne (t.j. nekapitalizirane) glavnice, ni pa upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od t. i. kapitaliziranih obresti.
lastninska pravica – originaren način pridobitve lastninske pravice – priposestvovanje – priposestvovalna doba – dolžina priposestvovalne dobe – obstoj pravic – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice
269. člen SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ. Če pa je tožnik pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem že pred 1.1.2003, je treba uporabiti določbe ZTLR oziroma ODZ, ne pa SPZ.
Ne glede na določbe ODZ o dolžini priposestvovalne dobe je sodna praksa že v letu 1960 sprejela stališče o dvajsetletni priposestvovalni dobi za priposestvovanje nepremičnin.
vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča – opustitev vročitve vabila – pojasnila k navedbam v pritožbi – poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah
Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče (da ji ni vročilo vabila na narok), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je za odločitev o utemeljenosti pritožbe potrebno ugotoviti, ali je bila dejansko storjena napaka s strani sodišča oziroma pooblaščenih subjektov, ki so vročitev opravljali (ali obvestilo o prispeli pošiljki dejansko ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, kot to izhaja iz vročilnice), pritožbeno sodišče vrača zadevo sodišču prve stopnje s pozivom, da opravi potrebne poizvedbe ter poda pojasnila, ali so navedbe pritožnika resnične.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058417
ZOR člen 124/1, 132, 270/3. OZ člen 111, 247/3.
posojilna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi zamude s plačilom obroka – razveza pogodbe – nasprotovanje kogentnm predpisom – ničnost pogodbenega določila – pogodbena kazen – pogodbeno dogovorjena odškodnina – načelo pravične odškodnine – učinki razdrte pogodbe – sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da ji tožena stranka plača razliko od dolga, ki ga je že odplačala v času trajanja pogodbe, in do celotne pogodbeno dogovorjene obveznosti, kar naj bi znašalo 65.195,26 EUR. Pri tem se je sklicevala na določbo 2. odst. VI. točke pogodbe, v kateri je določeno, da je tožeča stranka ob razdrtju pogodbe zaradi zamude tožene stranke s plačili obrokov za več kot 30 dni, upravičena zahtevati plačilo vseh ostalih neplačanih obrokov, ki zapadejo takoj v plačilo. Sodišče prve stopnje je na nasprotovanje tožene stranke materialnopravno pravilno ocenilo, da navedenih pogodbenih določb ni mogoče uporabiti, saj so v nasprotju s prisilnimi predpisi. Te pogodbene določbe namreč ni mogoče uporabiti kot določbe o pogodbeni kazni, saj le ta ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Prav tako je pravilno ocenilo, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, da gre za pogodbeno dogovorjeno odškodnino. Zato je pravilno ocenilo, da so pogodbene določbe, da v primeru razdrtja pogodbe zapadejo v plačilo še vsi preostali nezapadli obroki skupaj z obrestmi, v nasprotju z načelom o pravični odškodnini in zato nične.
Dejstvo, da sta pravdni stranki hkrati s pogodbo sklenili še Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z notarskim zapisom, v katerem sta opredelili enake obveznosti tožene stranke kot pa v 1. odst. 6. člena pogodbe, nima v tem sporu nobenega vpliva. Notarski zapis je namreč javna listina, ki je sicer izvršilni naslov, vendar pa nima lastnosti pravnomočnosti glede obveznosti, ki temelji na pravnem poslu, ki je v njej zajet. To pa pomeni, da lahko dolžnik vselej izpodbija v pravdnem postopku veljavnost pravnega posla, iz katerega izhaja sama obveznost. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je posojilna zastavna pogodba delno nična, je neupoštevno pritožbeno sklicevanje na vsebino notarskega zapisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065051
OZ člen 512. SPZ člen 66. ZPP člen 41, 44, 286b.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta – stvarna pristojnost – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – prodajna pogodba – solastnina – upravičenja solastnika – zakonita predkupna pravica – uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika – kršitev načela kontradiktornosti – obveznost pravočasnega grajanja napak v postopku
Šestmesečni rok predkupnega upravičenca za uveljavljanje predkupne pravice teče od dne, ko je ta zvedel za prodajno pogodbo in za prenos lastninske pravice, pri čemer ni treba, da bi takrat izvedel tudi za vse pogoje prodajne pogodbe. V roku šestih mesecev se namreč kot solastnik nepremičnine lahko o celotni vsebini prodajne pogodbe prepriča z vpogledom listin v zemljiški knjigi.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065010
SPZ člen 45, 99, 99/3, 217, 217/2, 218, 223, 223-1, 223-2. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 181, 181/2, 183, 183/1, 286a.
lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – tožba na ugotovitev obstoja služnosti – pravni interes – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – tožba na ugotovitev služnosti – varstvo služnosti – zastaranje – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – ugotovitveni zahtevek
Korist, ki jo z zahtevo po sodnem varstvu v obravnavani zadevi zasleduje tožeča stranka, je v tem, da toženca opustita poseganje v njeno lastninsko pravico. To korist lahko v celoti realizirana z negatorno tožbo. Odločitev o takšni tožbi vsebuje tudi ugotovitev, da je nepremičnina tožeče stranke prosta omejitev, ki si jih prisvaja tožena stranka. Takšna tožba je namreč utemeljena proti tistim poseganjem v lastninsko pravico tožeče stranke, ki hkrati pomenijo omejitev njenih lastninskopravnih upravičenj in so storjena protipravno, ker si je tisti, ki je vršil posege, neopravičeno prilaščal stvarno ali obligacijsko pravico do takšnih posegov. V primeru negatorne tožbe mora zato tožeča stranka dokazati le, da je bila njena lastninska pravica vznemirjena in da jo je vznemirila tožeča stranka. Ni pa ji treba dokazovati protipravnosti poseganj, ki jo vznemirjajo. Tožeča stranka pa je poskušala z ugotovitveno tožbo prevzeti dokazno breme tudi za to, za kar pa seveda nima pravnega interesa. Če namreč toženci trdijo, da so upravičeni do ravnanj, ki vznemirjajo lastnika nepremičnine, morajo pravico, ki jih na to pooblašča, dokazati.