V konkretnem primeru je tožnik ob razpadu družinske skupnosti opustil uporabo solastne hiše, solastnica pa z uporabo nadaljuje. Solastnika se očitno nista dogovorila, kdo bo v hiši prebival oziroma kakšne pravice bo imel, hiša pa tudi ni razdeljena. Tožnik svojega prikrajšanja ni zatrjeval in tudi ne dokazal. Ugotovitev sodišča, da ni prišlo do neupravičenega premika premoženja iz sfere tožnika na toženca, je tako pravilna, pravilno pa je sodišče odločilo tudi, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058417
ZOR člen 124/1, 132, 270/3. OZ člen 111, 247/3.
posojilna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi zamude s plačilom obroka – razveza pogodbe – nasprotovanje kogentnm predpisom – ničnost pogodbenega določila – pogodbena kazen – pogodbeno dogovorjena odškodnina – načelo pravične odškodnine – učinki razdrte pogodbe – sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da ji tožena stranka plača razliko od dolga, ki ga je že odplačala v času trajanja pogodbe, in do celotne pogodbeno dogovorjene obveznosti, kar naj bi znašalo 65.195,26 EUR. Pri tem se je sklicevala na določbo 2. odst. VI. točke pogodbe, v kateri je določeno, da je tožeča stranka ob razdrtju pogodbe zaradi zamude tožene stranke s plačili obrokov za več kot 30 dni, upravičena zahtevati plačilo vseh ostalih neplačanih obrokov, ki zapadejo takoj v plačilo. Sodišče prve stopnje je na nasprotovanje tožene stranke materialnopravno pravilno ocenilo, da navedenih pogodbenih določb ni mogoče uporabiti, saj so v nasprotju s prisilnimi predpisi. Te pogodbene določbe namreč ni mogoče uporabiti kot določbe o pogodbeni kazni, saj le ta ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Prav tako je pravilno ocenilo, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, da gre za pogodbeno dogovorjeno odškodnino. Zato je pravilno ocenilo, da so pogodbene določbe, da v primeru razdrtja pogodbe zapadejo v plačilo še vsi preostali nezapadli obroki skupaj z obrestmi, v nasprotju z načelom o pravični odškodnini in zato nične.
Dejstvo, da sta pravdni stranki hkrati s pogodbo sklenili še Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z notarskim zapisom, v katerem sta opredelili enake obveznosti tožene stranke kot pa v 1. odst. 6. člena pogodbe, nima v tem sporu nobenega vpliva. Notarski zapis je namreč javna listina, ki je sicer izvršilni naslov, vendar pa nima lastnosti pravnomočnosti glede obveznosti, ki temelji na pravnem poslu, ki je v njej zajet. To pa pomeni, da lahko dolžnik vselej izpodbija v pravdnem postopku veljavnost pravnega posla, iz katerega izhaja sama obveznost. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je posojilna zastavna pogodba delno nična, je neupoštevno pritožbeno sklicevanje na vsebino notarskega zapisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065051
OZ člen 512. SPZ člen 66. ZPP člen 41, 44, 286b.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta – stvarna pristojnost – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – prodajna pogodba – solastnina – upravičenja solastnika – zakonita predkupna pravica – uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika – kršitev načela kontradiktornosti – obveznost pravočasnega grajanja napak v postopku
Šestmesečni rok predkupnega upravičenca za uveljavljanje predkupne pravice teče od dne, ko je ta zvedel za prodajno pogodbo in za prenos lastninske pravice, pri čemer ni treba, da bi takrat izvedel tudi za vse pogoje prodajne pogodbe. V roku šestih mesecev se namreč kot solastnik nepremičnine lahko o celotni vsebini prodajne pogodbe prepriča z vpogledom listin v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065009
ZGO člen 2. ZGJS člen 6. ZPP člen 7, 212, 339/2-8, 354, 354/1.
povzročitev škode – padec na poledenelem pločniku – odškodninska odgovornost – podlage za odškodninsko odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost izvajalca javne službe – neustavnost občinskih odlokov – zastaranje terjatve – ugovor zastaranja – pomanjkanje razlogov – uporaba predpravdnega izvedeniškega mnenja brez soglasja strank – kršitev kontradiktornost postopka – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme – pravica do pritožbe
Ker sta se obe toženi stranki uprli uporabi izvedeniškega mnenja, pridobljenega pred pravdo, bi ga lahko sodišče upoštevalo zgolj kot del tožnikovih navedb. Na navedeno mnenje, ki ga je sodišče dejansko povzelo v podlago svoje odločitve, namreč toženi stranki nista mogli podati pripomb, ne zahtevati dopolnitve ali izvedencu postavljati vprašanja, s tem pa jima je bila odvzeta pravica do izjave v postopku.
Pritožbeno sodišče opozarja na enotno stališče sodne prakse glede zavezancev za plačilo odškodnin v tovrstnih primerih, in sicer, da odškodninsko odgovarja občina oziroma subjekt, kateremu je občina poverila izvajanje obvezne lokalne službe, ne pa posamezniki. Pri tem je treba morebitno odgovornost toženih strank presojati le po načelu krivdne odgovornosti in ne po načelu objektivne odgovornosti.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – opustitev skrbnosti odvetnika
Kupčeva pravica zaradi pravnih napak načeloma ugasne po enem letu od dneva, ko je ta zvedel za pravico tretjega. Sodba Višjega sodišča je bila odvetnici tožnika vročena 20.12.1993, tedaj je začel teči enoletni rok za uveljavljanje pravic iz naslova pravne napake, ki se je konec leta 1994 tudi iztekel. Zato je pravilen zaključek, da je to datum domnevnega škodnega dogodka, saj po izteku leta 1994 tožnik v pravdi ne bi mogel več uspešno uveljavljati vračila kupnine zaradi zastaranja tožbenega zahtevka. To je torej trenutek, ko je tožniku zaradi zmotnega pravnega stališča njegove odvetnice nastala škoda.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje glede zža - odbitek revaloriziranega dela plačane odškodnine
Od tako odmerjene odškodnine je potrebo odšteti revalorizirano vrednost dne 04.09.2006 že izplačanega nespornega dela odškodnine v višini 1.150,30,00 EUR, ki na dan izdaje sodne odločbe znaša 1.259,58 EUR.
zastaranje odškodninske terjatve pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi – začetek teka zastaralnega roka – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odškodnina za tujo pomoč
Za vsako naslednjo vtoževano terjatev (pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi) teče novi zastaralni rok od dneva, ko je bil prejšnji spor končan ali kako drugače poravnan.
Pri nečisti denarni terjatvi je nastanek tožničine odškodninske denarne terjatve in s tem toženkine zamude vezan na čas, ko je tožnica izrazila svojo škodo v denarju oziroma ko je od toženke zahtevala plačilo te škode. Zato gredo tožnici zakonske zamudne obresti od teh zneskov šele od dneva, ko je zahtevala to plačilo od toženke.
Plačilo pomoči ni pogoj za prisojo odškodnine za tujo pomoč, za uveljavljanje tovrstnega odškodninskega zahtevka pa je aktivno legitimiran oškodovanec. Oškodovanec ima pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki ali znanci, saj ni pomembno, ali jim je bil dolžan plačati to pomoč, ampak da mu je navedene osebe niso bile dolžne nuditi.
spori iz razmerij med starši in otroki – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – odločanje po prostem preudarku
Določba 413. člena ZPP, po kateri sodišče v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki o stroških postopka odloča po prostem preudarku, nalaga sodišču, da pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera, ne le uspeh v pravdi. Naloga sodišča je tudi, da prepreči, da bi zgolj zaradi priznanja pravdnih stroškov nastali nepotrebni spori, ki bi vplivali na razmerja med starši in otroki, ki so bila v postopku določena na podlagi sodne odločbe ali na podlagi sporazumnega dogovora pred CSD.
dokazovanje – izvedenec – nasprotja v izvedeniškem mnenju – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Sodišče bi moralo v skladu z 254. členom ZPP odpraviti nasprotja in pomanjkljivosti najprej z zaslišanjem izvedencev, ne pa, da je nekritično sledilo predlogom strank in po prvem najprej postavilo drugega, po drugem pa še tretjega izvedenca.
solastnina - omejevanje solastninske pravice - posest ključev - okoriščenje in prikrajšanje - verzija - uporabnina
Tožnik ni imel možnosti uporabljati svoje nepremičnine v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine oziroma z možnostjo izključne uporabe s tem, ko tožniku ni izročil ključev stanovanja, četudi te dejansko ni izkoristil, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. S tem je bil toženec okoriščen, tožnik pa prikrajšan, zato je njegov zahtevek na plačilo uporabnine utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065086
ZASP člen 159, 159/3, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 170, 170/2, 170/2-2. ZPP člen 109. ZOdv člen 11. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 77a, 77a-7.
pravice iz ZASP – avtorska pravica – dolžnost RTV organizacije, da sporoča spored - škoda – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – standard verjetnosti – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen zaradi žalitve sodišča – standard žaljivosti
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe v avtorskem pravu in pogojev za izrek denarne kazni zaradi žalitve sodišča.
Zapis, da se je sodišče že vnaprej odločilo in da sploh ne ve, kaj bo ugotavljalo, je nekorekten, pa vendarle za sodišče objektivno ne more pomeniti žalitve.
posest – izguba posesti – spor zaradi motenja posesti – rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti
V teku postopka zaradi motnja posesti je tožnica razširila zahtevek zaradi dodatnega motilnega ravnanja. Ker je to storila po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka, je ta del njenega zahtevka zavržen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059220
OZ člen 243, 243/4.
pogodbena odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – dolžnost zmanjševanja škode – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Tožnikoma ni mogoče očitati, da stanovanja, glede katerega uveljavljata stvarne napake, nista dala v najem, s čemer bi zmanjšala nastalo škodo. Zaradi slabega stanja stanovanja (plesen) kot posledico napak pri gradnji sta se bila celo sama prisiljena izseliti, najemnikoma pa bi utegnila tudi odškodninsko odgovarjati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021006
KZ člen 14, 50,196, 196/1, 196/4. ZKP člen 92, 92/2, 92/2/1-6, 95, 95/4, 98, 98/1, 372, 372/1, 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - pogoji za dejanje majhnega pomena – kdaj šteti dejanje kot družbeno manj pomembno dejanje
Zagovornik obdolženca uveljavlja kršitev kazenskega zakona, ko navaja, da bi bilo potrebno dejanje obdolženca šteti kot družbeno manj nevarno dejanje, saj je obdolženi mlajši polnoletnik nekaznovan, dejanje je storil zato, ker je bil zaljubljen, pa tudi posledic dejanja ni. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da z navedenim v bistvu zagovornik meri na kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ko meni, da bi bilo potrebno obdolženčevo dejanje oceniti kot dejanje majhnega pomena iz člena 14 KZ. Pritožba v tej smeri pa po oceni pritožbenega sodišča ne more biti uspešna.
načelo kontradiktornosti - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja zavrnitev dokaznega predloga - dokazni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
S tem ko je sodišče vnaprej zavrnilo dokaz o bistvenem dejstvu, ki je bil jasno predlagan in ki bi, če bi uspel, lahko pomenil uspeh v sporu, je sodišče kršilo pravico do dokaza tožene stranke, saj mu je onemogočilo dokazovanje okoliščine, ki je bistvena za odločitev o tožbenem zahtevku.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065019
SZ člen 147, 155,156. SZ-1 člen 111. ZSR člen 16, 87.
tožba na izpraznitev stanovanja – stanovanjska pravica – pravica do uporabe stanovanja – stanovanjska najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe – preprečitev sklenitve najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – uporaba stanovanja brez pravne podlage
SZ imetnikom stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja ali zaščitenim uporabnikom res v nobeni določbi ni izrecno naložil, da morajo zahtevati sklenitev najemne pogodbe, je pa dejstvo, da so slednji to pravico po SZ (in s tem tudi pravico do uveljavljanja le-te v sodnem postopku) pridobili s potekom 6-mesečnega roka, to je z 19.4.1992. Ob presoji določb SZ v smeri dolžnosti imetnikov stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja ali zaščitenih uporabnikov, da zahtevajo sklenitev najemne pogodbe, je treba upoštevati, da je za sklenitev le-te potrebno sodelovanje obeh pogodbenikov, pri čemer je interes, da se najemno razmerje uredi, predvsem na strani bodočega najemnika, saj njegova pravica zastara, pravica lastnika, da zahteva izselitev pa ne, in da prehodnih določb SZ tudi ni mogoče razumeti tako, da bi bivši imetnik stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja (ali zaščiteni uporabnik) lahko v nedogled bival v stanovanju, ne da bi zahteval sklenitev najemne pogodbe. Tudi slednji mora vendarle pokazati določeno aktivnost in izraziti željo oziroma zahtevati sklenitev najemne pogodbe, če seveda želi na ta način zavarovati svoje pravice do stanovanja. Stališče toženca, da ima pravico bivati v spornem stanovanju, da pa ni dolžan ničesar storiti, da bi se uredil pravni status njegovega bivanja v tem stanovanju, je popolnoma nesprejemljivo.
odgovornost cestnega podjetja – odgovornost koncesionarja - odgovornost države - opustitev ravnanja – vzročna zveza pri opustitvi - direkcija za ceste
Cestno podjetje kot koncesionar ne odgovarja za opustitveno ravnanje. Splošni in abstraktni predpisi nalagajo dolžnost vzdrževanja, upravljanja, grajenja cest itd. v breme države, ki to nalogo opravlja preko Direkcije RS za ceste. Na strani države je zato podana tudi odškodninska odgovornost.
Kadar odškodninska odgovornost temelji na opustitvenem ravnanju oškodovanca, naravne (fizikalne) vzročne zveze ni. Pravnorelevantna vzročna zveza je zato umetno vzpostavljena s pomočjo teorije o ratio legis vzročnosti. To pa pomeni, da mora biti s splošnim in abstraktnim pravnim aktom subjektu naloženo dolžnostno ravnanje. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja lahko predstavlja podlago odškodninske odgovornosti. Poleg takšnega primera pa odškodninska odgovornost za opustitveno ravnanje obstaja izjemoma še tedaj, ko obveznost določenega ravnanja nedvomno izhaja iz temeljnih pravil človeške skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065032
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 174/2, 200, 200/1, 206, 206/1. ZPP člen 154, 154/2, 325, 325/1, 339/2-14, 354, 354/1.
povzročitev škode – nesreča pri delu – podlage za odškodninsko odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odškodninska odgovornost – pogodba o zavarovanju odgovornosti – škoda – premoženjska škoda - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – višina odškodnine – zavarovalnina – upoštevanje izplačane zavarovalnine pri prisoji odškodnine
V sodbi manjkajo razlogi o tem, zakaj za nesrečo odgovarjala druga in tretja toženka in zakaj je njuna odgovornost solidarna.
ZNP člen 19, 19/1, 31, 31/1, 37, 88, 89, 89/1, 89/2, 146. ZPP člen 196.
nujna pot – način izdelave nujne poti
Pri odločanju o njuni poti je treba upoštevati načelo sorazmernosti in načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. Lastnik tuje nepremičnine ni dolžan trpeti naprave poti.
kmetijska zemljišča – pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - kršitev predkupne pravice – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – oblikovanje tožbenega zahtevka – izpodbojnost
V primeru, ko tožnik uveljavlja predkupno pravico v pravdi, mora s tožbenim zahtevkom zahtevati razveljavitev sklenjene pogodbe in izstavitev ZK listine. Zgolj za razveljavitev pogodbe tožnik nima pravnega interesa.