ara - vračilo are - predpogodba - razlaga pogodbe - odgovornost za sklenitev pogodbe
Sodišče prve stopnje je vsebino predpogodbe presojalo skupaj s skico, ki je sestavni del predpogodbe, in zmotno interpretiralo, da so se stranke dogovorile, da imajo tožniki (kupci) dostop do svojih parcel po poti, parc. št. 77/363 k.o. L.. Iz izpovedbe priče D. M., moža prve tožnice, ki je pogodbo sestavil, izhaja, da se pred podpisom predpogodbe o načinu dostopa do parcel sploh niso pogovarjali. Iz vsebine sklenjene predpogodbe pa sledi, da sklica predstavlja le način delitve parcele na štiri dele. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo vsebino sklenjene predpogodbe (340. člen ZPP) in posledično zmotno uporabilo materialno pravo ter tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi določila 2. odstavka 65. člena OZ, vprašanje odgovornosti tožnikov za nesklenitev pogodbe sploh še ni bilo predmet obravnave pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059220
OZ člen 243, 243/4.
pogodbena odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – dolžnost zmanjševanja škode – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Tožnikoma ni mogoče očitati, da stanovanja, glede katerega uveljavljata stvarne napake, nista dala v najem, s čemer bi zmanjšala nastalo škodo. Zaradi slabega stanja stanovanja (plesen) kot posledico napak pri gradnji sta se bila celo sama prisiljena izseliti, najemnikoma pa bi utegnila tudi odškodninsko odgovarjati.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065010
SPZ člen 45, 99, 99/3, 217, 217/2, 218, 223, 223-1, 223-2. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 181, 181/2, 183, 183/1, 286a.
lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – tožba na ugotovitev obstoja služnosti – pravni interes – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – tožba na ugotovitev služnosti – varstvo služnosti – zastaranje – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – ugotovitveni zahtevek
Korist, ki jo z zahtevo po sodnem varstvu v obravnavani zadevi zasleduje tožeča stranka, je v tem, da toženca opustita poseganje v njeno lastninsko pravico. To korist lahko v celoti realizirana z negatorno tožbo. Odločitev o takšni tožbi vsebuje tudi ugotovitev, da je nepremičnina tožeče stranke prosta omejitev, ki si jih prisvaja tožena stranka. Takšna tožba je namreč utemeljena proti tistim poseganjem v lastninsko pravico tožeče stranke, ki hkrati pomenijo omejitev njenih lastninskopravnih upravičenj in so storjena protipravno, ker si je tisti, ki je vršil posege, neopravičeno prilaščal stvarno ali obligacijsko pravico do takšnih posegov. V primeru negatorne tožbe mora zato tožeča stranka dokazati le, da je bila njena lastninska pravica vznemirjena in da jo je vznemirila tožeča stranka. Ni pa ji treba dokazovati protipravnosti poseganj, ki jo vznemirjajo. Tožeča stranka pa je poskušala z ugotovitveno tožbo prevzeti dokazno breme tudi za to, za kar pa seveda nima pravnega interesa. Če namreč toženci trdijo, da so upravičeni do ravnanj, ki vznemirjajo lastnika nepremičnine, morajo pravico, ki jih na to pooblašča, dokazati.
Pri odločanju o stikih je osnovno vodilo sledenje otrokovi koristi, vsebino tega pravnega standarda pa je potrebno konkretizirati tako z upoštevanjem osebnostnih značilnosti vseh vpletenih, kot tudi z oceno okoliščin in pogojev, v katerih otrok živi in tistih, ko preživlja čas z drugim od staršev.
Del Sporazuma o razveljavitvi menedžerske pogodbe, ki se nanaša na odpravnino, je potrebno obravnavati glede na 3. odstavek 515. člena ZGD-1, kot obligacijskopravni zahtevek, saj se nanaša korporacijskopravno pravico v zvezi z odpoklicem tožeče stranke kot poslovodje tožene stranke
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo nasprotovanje tožene stranke, da v sporazumu dogovorjeno obveznost predstavlja obveznost iz delovno poslovnega razmerja, pri izplačilu katere je morala kot izplačevalec odvesti prispevke za socialno varnost. Pravilno je ocenilo, da izraz „odpravnina“ v Sporazumu predstavlja le merilo za vrednost odškodnine, ki gre razrešenemu poslovodji kot korporacijskopravna pravica zaradi predčasne razrešitve.
izostanek s prvega naroka - zamudna sodba – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno.
prekoračitev tožbenega zahtevka – vznemirjanje lastninske pravice
Sodišče ne more nuditi varstva lastninske pravice preko tožbenega zahtevka in obenem zaradi neutemeljenosti zahtevka tudi ne preko meja terase, ki ni v lasti tožnice.
V konkretnem primeru je tožnik ob razpadu družinske skupnosti opustil uporabo solastne hiše, solastnica pa z uporabo nadaljuje. Solastnika se očitno nista dogovorila, kdo bo v hiši prebival oziroma kakšne pravice bo imel, hiša pa tudi ni razdeljena. Tožnik svojega prikrajšanja ni zatrjeval in tudi ne dokazal. Ugotovitev sodišča, da ni prišlo do neupravičenega premika premoženja iz sfere tožnika na toženca, je tako pravilna, pravilno pa je sodišče odločilo tudi, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – stiki – način izvrševanja stikov
Odločitev o stikih mora biti skladna z ustrojem življenja.
tekst :
Pritožbi se ugodi ter se sodba v izpodbijanem delu (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da se pravilno glasi: „Vsak drugi vikend od petka od 17. ure, ko oče otroka prevzame na naslovu matere D. u. 5, K. do nedelje do 18. ure, ko oče otroka na isti naslov vrne.“
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v :
V tej pravdni zadevi je sodišče mladoletnega AA zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Z 2. točko izreka je določilo način izvrševanja pravice do stikov med očetom in sinom.
Proti delu sodbe, ki se nanaša na izvrševanje stikov med vikendom, se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj napadeni del sodbe (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da v nedeljo do 18. ure otroka pripelje toženec nazaj na naslov D. u. 5 v K.. Pritožnica navaja, da nima osebnega avtomobila. V celoti je odvisna od javnega prevoza. Avtobusni promet za kraj, kjer živi toženec, je sicer urejen, vendar zgolj za delovne dni, v nedeljo pa avtobus ne vozi. Ker je tudi do sedaj toženec vedno prevzel in pripeljal otroka na materinem naslovu, ni nobenega razloga, da tega ne bi počel tudi v bodoče.
Na pritožbo je odgovoril toženec. Predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je zmotna ugotovitev tožeče stranke, da ima tožena stranka svoj avto. Navaja tudi, da je razdalja med obema strankama zgolj 5 km.
Pritožba je utemeljena.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti torej skladen s konkretnim ustrojem življenja. Stiki so doslej potekali v skladu z začasnim sporazumom o stikih, ki sta ga stranki sklenili na naroku 3.10.2007. V sedaj spornem delu je bil dogovor tak, da za stike med vikendom oče otroka v petek prevzame ter ga v nedeljo pripelje nazaj na materin dom. Tak način izvrševanja stikov doslej očitno v življenju ni povzročal problemov ter zato ni nobenega razloga, da sodišče tak režim s končno odločbo spreminja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter ob materialnopravni podlagi iz 2. odstavka 106a. člena ZZZDR (1) odločitev v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot je predlagala pritožnica. Pooblastilo za spremembo je podano v 3. točki 365. člena ZPP (2).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 – Ur. l. RS, št. 16/2004).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Ur. l. RS, št. 45/2008).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0059671
OZ člen 179. ZPP člen 350.
pravična denarna odškodnina – individualizacija odškodnine – izpodbijanje odmere odškodnine v pritožbi – konkretizacija pritožbenih razlogov – zakonske zamudne obresti – izpolnitveni rok za obveznosti iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Zamudne obresti so posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Do nje pride po 1. odstavku 299. člena OZ, če dolžnik obveznosti ne izpolni v roku, določenem za izpolnitev. Le-tega v konkretni zadevi določa Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (direktiva 2000/26/ES z dne 16. 5. 2000), prevzeta v naš pravni red s spremembami in dopolnitvami ZOZP leta 2005, in sicer gre za trimesečni rok. Zato drži pritožbena trditev o zgrešeni materialnopravni presoji odločitve sodišča prve stopnje o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti.
Bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri tem je treba izhajati iz določbe 2. odstavka 350. člena ZPP, v okvirih katere pritožbeno sodišče na pravilnost materialnopravne presoje pazi (po uradni dolžnosti – ex officio) le v okvirih pritožbenih razlogov.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – opustitev skrbnosti odvetnika
Kupčeva pravica zaradi pravnih napak načeloma ugasne po enem letu od dneva, ko je ta zvedel za pravico tretjega. Sodba Višjega sodišča je bila odvetnici tožnika vročena 20.12.1993, tedaj je začel teči enoletni rok za uveljavljanje pravic iz naslova pravne napake, ki se je konec leta 1994 tudi iztekel. Zato je pravilen zaključek, da je to datum domnevnega škodnega dogodka, saj po izteku leta 1994 tožnik v pravdi ne bi mogel več uspešno uveljavljati vračila kupnine zaradi zastaranja tožbenega zahtevka. To je torej trenutek, ko je tožniku zaradi zmotnega pravnega stališča njegove odvetnice nastala škoda.
Mesečni prihodki preživninskega zavezanca so 770,00 EUR, zakonite zastopnice 803,00 EUR, potrebe preživninskega upravičenca so 440,00 EUR, zato je ustrezna (zvišana) mesečna preživninska obveznost toženca v višini 220,00 EUR.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124. ZIZ člen 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev hipoteke – zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča – opustitev vročitve vabila – pojasnila k navedbam v pritožbi – poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah
Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče (da ji ni vročilo vabila na narok), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je za odločitev o utemeljenosti pritožbe potrebno ugotoviti, ali je bila dejansko storjena napaka s strani sodišča oziroma pooblaščenih subjektov, ki so vročitev opravljali (ali obvestilo o prispeli pošiljki dejansko ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, kot to izhaja iz vročilnice), pritožbeno sodišče vrača zadevo sodišču prve stopnje s pozivom, da opravi potrebne poizvedbe ter poda pojasnila, ali so navedbe pritožnika resnične.
Toženec zatrjuje, da ni prejel tožbe in prilog, kar je tudi verjetnostno izkazal, saj v spisu ni potrdila o vročitvi (vročilnice), ki bi dokazovala, da so bila navedena pisanja vročena tožencu v skladu z določbami 132. – 149. člena ZPP.
solastnina - omejevanje solastninske pravice - posest ključev - okoriščenje in prikrajšanje - verzija - uporabnina
Tožnik ni imel možnosti uporabljati svoje nepremičnine v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine oziroma z možnostjo izključne uporabe s tem, ko tožniku ni izročil ključev stanovanja, četudi te dejansko ni izkoristil, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. S tem je bil toženec okoriščen, tožnik pa prikrajšan, zato je njegov zahtevek na plačilo uporabnine utemeljen.
kmetijska zemljišča – pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - kršitev predkupne pravice – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – oblikovanje tožbenega zahtevka – izpodbojnost
V primeru, ko tožnik uveljavlja predkupno pravico v pravdi, mora s tožbenim zahtevkom zahtevati razveljavitev sklenjene pogodbe in izstavitev ZK listine. Zgolj za razveljavitev pogodbe tožnik nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe, ki se nanašajo na višino denarne odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala oškodovancem, sklicuje na izvedene listinske dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, toženčeve dokazne predloge pa je kot nepomembne zavrnilo. S tem pa zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke ni ustrezno obrazložilo, poleg tega se ti predlogi očitno nanašajo na pravno relevantna dejstva glede višine likvidirane škode, pri čemer je toženec podal dovolj konkretizirane ugovore v smeri previsokega izplačila odškodnine ter predlagal ustrezne dokaze. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP – kršitev jamstev v dokaznem postopku.
Sodišče mora stranko, ki uveljavlja vračilo darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, opozoriti, da mora poleg dajatvenega postaviti tudi oblikovalni zahtevek.