Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo, zato stroškov upnikovega predloga za odlog ni mogoče kot potrebnih naložiti v plačilo dolžniku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0059671
OZ člen 179. ZPP člen 350.
pravična denarna odškodnina – individualizacija odškodnine – izpodbijanje odmere odškodnine v pritožbi – konkretizacija pritožbenih razlogov – zakonske zamudne obresti – izpolnitveni rok za obveznosti iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Zamudne obresti so posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Do nje pride po 1. odstavku 299. člena OZ, če dolžnik obveznosti ne izpolni v roku, določenem za izpolnitev. Le-tega v konkretni zadevi določa Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (direktiva 2000/26/ES z dne 16. 5. 2000), prevzeta v naš pravni red s spremembami in dopolnitvami ZOZP leta 2005, in sicer gre za trimesečni rok. Zato drži pritožbena trditev o zgrešeni materialnopravni presoji odločitve sodišča prve stopnje o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti.
Bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri tem je treba izhajati iz določbe 2. odstavka 350. člena ZPP, v okvirih katere pritožbeno sodišče na pravilnost materialnopravne presoje pazi (po uradni dolžnosti – ex officio) le v okvirih pritožbenih razlogov.
Mesečni prihodki preživninskega zavezanca so 770,00 EUR, zakonite zastopnice 803,00 EUR, potrebe preživninskega upravičenca so 440,00 EUR, zato je ustrezna (zvišana) mesečna preživninska obveznost toženca v višini 220,00 EUR.
izostanek s prvega naroka - zamudna sodba – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno.
IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058526
ZDavP-2 člen 96, 96/3, 113, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 375, 375/1.
seznam izvršilnih naslovov – zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov – prepoved obrestnih obresti - kapitalizirana glavnica – zavarovanje davkov
Po seznamu izvršilnih naslovov je upnik upravičen le do kapitalizirane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od navadne (t.j. nekapitalizirane) glavnice, ni pa upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od t. i. kapitaliziranih obresti.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – spor o obstoju pravice pridobljene na izviren način
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Pritožnica se sklicuje na pridobitev lastninske pravice na deležu spornih nepremičnin z dedovanjem po pokojni materi. Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem se uvršča med izvedene (derivativne), načine pridobitve lastninske pravice in ne med izvirne (originarne) načine.
OZ člen 356, 356/1. ZDen člen 66, 66/3, 68. ZZK-1 člen 46, 46/2,148, 148/1, 148/1-3, 148/2, 150, 160, 160/1.
denacionalizacija – sklep upravnega organa – prepoved razpolaganja – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – zastaranje – pogoji za dovolitev vpisa – dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen ne predstavlja terjatve v smislu 1. odstavka 356. člena OZ, zato ni mogoče govoriti o njenem zastaranju.
Res je, da se je v času od izdaje sklepa do vpisa zemljiškoknjižno stanje spremenilo tako, da ni več vpisan imetnik pravice uporabe pač pa lastnik, vendar je to posledica zakonskih sprememb, po katerih ni več družbene lastnine in s tem imetništva pravice uporabe. Izpodbijani sklep se nanaša na G. T. kot dejanskega uporabnika, slednji pa je sedaj v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do ½. Gre torej za vprašanje, ali so podani pogoji za vpis po 2. odstavku 148. člena ZZK-1 in za vprašanje, ali je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Po stališču sodišča druge stopnje je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen zato, ker se navedeni sklep nanaša na G. T. in ker je v ZLNDL podan pravni temelj za spremembo družbene lastnine v lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065010
SPZ člen 45, 99, 99/3, 217, 217/2, 218, 223, 223-1, 223-2. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 181, 181/2, 183, 183/1, 286a.
lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – tožba na ugotovitev obstoja služnosti – pravni interes – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – tožba na ugotovitev služnosti – varstvo služnosti – zastaranje – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – ugotovitveni zahtevek
Korist, ki jo z zahtevo po sodnem varstvu v obravnavani zadevi zasleduje tožeča stranka, je v tem, da toženca opustita poseganje v njeno lastninsko pravico. To korist lahko v celoti realizirana z negatorno tožbo. Odločitev o takšni tožbi vsebuje tudi ugotovitev, da je nepremičnina tožeče stranke prosta omejitev, ki si jih prisvaja tožena stranka. Takšna tožba je namreč utemeljena proti tistim poseganjem v lastninsko pravico tožeče stranke, ki hkrati pomenijo omejitev njenih lastninskopravnih upravičenj in so storjena protipravno, ker si je tisti, ki je vršil posege, neopravičeno prilaščal stvarno ali obligacijsko pravico do takšnih posegov. V primeru negatorne tožbe mora zato tožeča stranka dokazati le, da je bila njena lastninska pravica vznemirjena in da jo je vznemirila tožeča stranka. Ni pa ji treba dokazovati protipravnosti poseganj, ki jo vznemirjajo. Tožeča stranka pa je poskušala z ugotovitveno tožbo prevzeti dokazno breme tudi za to, za kar pa seveda nima pravnega interesa. Če namreč toženci trdijo, da so upravičeni do ravnanj, ki vznemirjajo lastnika nepremičnine, morajo pravico, ki jih na to pooblašča, dokazati.
Toženec v odgovoru na tožbo priznanje, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici sicer priznava vtoževani delež, pogojuje s tožničinim odkupom njegovega solastniškega deleža. Toženec torej ni pripoznal zahtevka, ob takšnem stališču toženca pa je bila tožba potrebna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 157. čl. ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059233
OZ člen 33, 65, 190.
predpogodba – ara – odstop od predpogodbe – pravica zahtevati sklenitev pogodbe – neupravičena pridobitev
Če je bila ara dana ob sklenitvi predpogodbe, stranki, ki zahteva dvojno aro, ni potrebno odstopiti od predpogodbe, saj pravica zahtevati njeno izpolnitev preneha že na podlagi zakona z iztekom 6 mesečnega roka. Do dvojne are je upravičena le, če izkaže, da so razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani nasprotne stranke. Ta je lahko prejeto aro obdrži, če so razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani stranke, ki vračilo zahteva. Če nobena od stranki ni odgovorna za neizpolnitev predpogodbe, pa je stranka, ki je aro dala, upravičena do njenega vračila, saj je druga stranka aro prejela na podlagi, ki se pozneje ni uresničila.
regresni zahtevek zavarovalnice – domneva alkoholiziranosti – izpodbijanje domneve – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče – oprostilna kazenska sodba – zastaranje
Toženec, ki je alkoholiziran povzročil nesrečo, ni tretja oseba v smislu 6. čl. 357. čl. OZ, zato zastaralni rok po tej določbi ne pride v poštev.
Toženec ni uspel izpodbiti domneve alkoholiziranosti, saj iz kazenske oprostilne sodbe, na katero se je skliceval, kaj takega ne izhaja (oproščen je bil zato, ker v opisu kaznivega dejanja ni bilo vožnje z neprilagojeno hitrostjo, na katero je vplival tudi alkohol).
kaznivo dejanje zlorabe položaja - zloraba položaja - dvojna funkcija stečajnega upravitelja in direktorja podjetja
V zvezi s tem je potrebno najprej ugotoviti, da se očitek zlorabe položaja direktorja podjetja in hkrati stečajnega upravitelja že pojmovno izključuje, saj kolikor naj bi obdolženec s posameznim očitanim mu dejanjem zlorabil položaj stečajnega upravitelja, s tem istočasno ni mogel zlorabiti še položaja direktorja
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059220
OZ člen 243, 243/4.
pogodbena odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – dolžnost zmanjševanja škode – razumni ukrepi za zmanjšanje škode
Tožnikoma ni mogoče očitati, da stanovanja, glede katerega uveljavljata stvarne napake, nista dala v najem, s čemer bi zmanjšala nastalo škodo. Zaradi slabega stanja stanovanja (plesen) kot posledico napak pri gradnji sta se bila celo sama prisiljena izseliti, najemnikoma pa bi utegnila tudi odškodninsko odgovarjati.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065019
SZ člen 147, 155,156. SZ-1 člen 111. ZSR člen 16, 87.
tožba na izpraznitev stanovanja – stanovanjska pravica – pravica do uporabe stanovanja – stanovanjska najemna pogodba – sklenitev najemne pogodbe – preprečitev sklenitve najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – uporaba stanovanja brez pravne podlage
SZ imetnikom stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja ali zaščitenim uporabnikom res v nobeni določbi ni izrecno naložil, da morajo zahtevati sklenitev najemne pogodbe, je pa dejstvo, da so slednji to pravico po SZ (in s tem tudi pravico do uveljavljanja le-te v sodnem postopku) pridobili s potekom 6-mesečnega roka, to je z 19.4.1992. Ob presoji določb SZ v smeri dolžnosti imetnikov stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja ali zaščitenih uporabnikov, da zahtevajo sklenitev najemne pogodbe, je treba upoštevati, da je za sklenitev le-te potrebno sodelovanje obeh pogodbenikov, pri čemer je interes, da se najemno razmerje uredi, predvsem na strani bodočega najemnika, saj njegova pravica zastara, pravica lastnika, da zahteva izselitev pa ne, in da prehodnih določb SZ tudi ni mogoče razumeti tako, da bi bivši imetnik stanovanjske pravice oziroma pravice do uporabe stanovanja (ali zaščiteni uporabnik) lahko v nedogled bival v stanovanju, ne da bi zahteval sklenitev najemne pogodbe. Tudi slednji mora vendarle pokazati določeno aktivnost in izraziti željo oziroma zahtevati sklenitev najemne pogodbe, če seveda želi na ta način zavarovati svoje pravice do stanovanja. Stališče toženca, da ima pravico bivati v spornem stanovanju, da pa ni dolžan ničesar storiti, da bi se uredil pravni status njegovega bivanja v tem stanovanju, je popolnoma nesprejemljivo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065086
ZASP člen 159, 159/3, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 170, 170/2, 170/2-2. ZPP člen 109. ZOdv člen 11. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 77a, 77a-7.
pravice iz ZASP – avtorska pravica – dolžnost RTV organizacije, da sporoča spored - škoda – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – standard verjetnosti – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen zaradi žalitve sodišča – standard žaljivosti
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe v avtorskem pravu in pogojev za izrek denarne kazni zaradi žalitve sodišča.
Zapis, da se je sodišče že vnaprej odločilo in da sploh ne ve, kaj bo ugotavljalo, je nekorekten, pa vendarle za sodišče objektivno ne more pomeniti žalitve.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - sprememba sodbe sodišča prve stopnje glede zža - odbitek revaloriziranega dela plačane odškodnine
Od tako odmerjene odškodnine je potrebo odšteti revalorizirano vrednost dne 04.09.2006 že izplačanega nespornega dela odškodnine v višini 1.150,30,00 EUR, ki na dan izdaje sodne odločbe znaša 1.259,58 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064002
SPZ člen 33, 35. ZPVAS člen 2.
motenje posesti – sposobnost biti stranka – pasivna legitimacija – agrarna skupnost
Čeprav se je toženec skliceval, da je motilno ravnanje naročila agrarna skupnost, je kot njen predsednik pasivno legitimiran v pravdi zaradi motenja posesti. Agrarna skupnost namreč po 2. odst. 2. čl. ZPVAS ni pravna oseba, toženec pa je član agrarne skupnosti, ki se je osebno angažiral v zvezi z motilnim dejanjem, od katerega ima kot solastnik parcele, na kateri je bilo preoranje izvršeno, tudi korist.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno sodišče se pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova, ampak je omejeno samo na preizkus formalnih predpostavk, ki jih določa ZZK-1 v 148. členu.