Morebitne napake pri nakazilu sodne takse za pritožbo, zaradi česar priliv ni prispel na prehodni račun sodišča, kar dopušča pritožnik, so lahko le v njegovo breme, zato je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
ZPIZ člen 43, 43/1, 51. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 46, 203, 203/1. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 54. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 21. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 24 f.
detaširani delavci – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Delavcem, ki so jih delodajalci poslali na delo v tujino in so bili v tem času zavarovani v RS, se vzame za izračun pokojninske osnove plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšana za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Upoštevati je potrebno osnove, ki jih je delodajalec sporočil in jih je tožena stranka evidentirala v matični evidenci. O drugačnih plačah, od katerih naj bi bili plačani prispevki, tožnik ni predložil dokazov, zato zahteva za odmero višje pokojnine z upoštevanjem plač, ki jih je tožnik dejansko prejel za delo v tujini, ni utemeljena.
odškodninska odgovornost – predsednik društva – zastopnik društva – odgovornost zastopnika društva - načelo vestnosti in poštenja – skrbnost dobrega gospodarja
Če je toženec premoženje društva zmanjšal, tega ni storil kot fizična oseba, pač pa kot zastopnik pravne osebe, torej društva. Samo kot tak je lahko storil vse tisto, kar mu tožniki očitajo. Sodišče druge stopnje se torej strinja, da je le društvo lahko zavezanec za odškodninsko terjatev tožnikov zaradi ravnanja toženca kot predsednika oziroma zastopnika društva.
Tudi od tožnikov bi dolžna skrbnost zahtevala, da finančno plat jasno in nedvoumno določijo ter se prepričajo o plačilni zmožnosti, preden so sklepali pogodbe bodisi z društvom bodisi s tožencem. 6. člen OZ namreč v 1. odstavku tudi od njih zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053289
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost države – zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva – začetek teka zastaranja odškodninske terjatve – premoženjska škoda - opustitev izvedbe dokaza - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Zastaranje odškodninskega zahtevka zaradi izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči s trenutkom izdaje oziroma objave ustavne odločbe U - I - 284/94 z dne 4.2.1999, ko je bil tožniku v celoti znan tudi obseg nastale škode ter njen povzročitelj.
zaznamba nepravdnega postopka vzpostavljanja etažne lastnine – pogoji za vpis zaznambe postopka – predlog za vzpostavitev etažne lastnine - identifikacijski znak nepremičnine
Edini pogoj za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine po ZVEtL po uradni dolžnosti so vloženi predlog predlagatelja pri nepravdnem sodišču, da sodišče tega predloga po prejemu ne zavrže in da predlagatelj ni sam predlagal takšne zaznambe.
Relevanten je identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri se opis opravi, to pa je njena parcelna številka in katastrska občina. Pred vpisom zaznambe v zemljiški knjigi sodišču ni potrebno predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL pošiljati komerkoli od udeležencev, ker tudi to ni pogoj za vpis zaznambe.
Predlog za izdajo začasne odredbe glede lahko vloži upnik, ki mora poleg drugih pogojev, ki jih predpisuje ZIZ, s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V konkretnem primeru pritožnik vlaga predlog za izdajo začasne odredbe v pravdni zadevi, kjer ne nastopa kot tožnik (torej kot upnik), temveč kot toženec, kar pomeni, da predmet obravnave v tem postopku, niti v postopku izvršbe, ki še teče, ni njegova morebitna terjatev.
ZIZ člen 73, 81, 81/3, 273, 273/1. ZPlaP člen 71. OZ člen 520, 520/1, 522. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 9, 9/4, 9/4-3.
začasna odredba – sredstvo izvršbe – sredstvo zavarovanja – AJPES – naloge AJPES – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnine, ni vpis in objava prepovedi odtujitve in obremenitve v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki se vodi pri AJPES. AJPES vodi register zastavnih pravic na premičninah, prepoved odtujitve in razpolaganja s premičnino pa se označi le pri premičninah, ki so bile zarubljene.
ugotovitvena tožba – zloraba pravice do bančne garancije – zloraba bančne garancije - ugotovitev zlorabe bančne garancije – zahteva za plačilo iz bančne garancije – potek veljavnosti bančne garancije – začasna odredba
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožeča stranka z zavrženim delom tožbe uveljavljala ugotovitev pravnega razmerja. Z njim je namreč zahtevala ugotovitev, da zahteva prvotožene stranke za izplačilo bančne garancije za vrnitev avansa predstavlja zlorabo pravice do bančne garancije. Zahteva tudi ugotovitev dejstva zlorabe bančne garancije in ne ugotovitve pravnega razmerja. Zloraba bančne garancije pa je tisto dejstvo, ki je predpostavka za presojo (ne) obstoja določenega pravnega razmerja ali pravice. Ker je po 1. odstavku 181. člena ZPP edino dejstvo, ki ga je mogoče uveljavljati z ugotovitveno tožbo, pristnost ali nepristnost kakšne listine, torej dejstva zlorabe bančne garancije z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati.
Zmotno je stališče, da po preteku veljavnosti bančne garancije banka ni dolžna izplačati zneska garancije, čeprav je upravičenec iz bančne garancije zahtevek na unovčenje garancije podal pravočasno.
skupna gradnja - pridobitev premoženja s skupno gradnjo - dogovor o skupni gradnji - družbena pogodba - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - vzpostavitev prejšnjega stanja
V času skupne gradnje pravdnih strank je podlago za nastanek oziroma pridobitev lastninskega deleža na skupno zgrajeni stanovanjski hiši predstavljal dogovor pravdnih strank, ki je pomenil družbeno pogodbo v smislu pravil XVII. poglavja ODZ. Na takšnem premoženju pridobita družbenika solastninsko pravico.
Res je odločitev o ničnosti pogodbe poseg v siceršnjo pravico strank do svobodnega urejanja obligacijskih razmerij in da gre za skrajno sankcijo, ki jo toženci doživljajo kot kazen. Vendar pa se s tem ukrepom varujejo načela vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode kot temeljna načela obligacijskega prava. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec sklenil pravni posel iz moralno zavržnih razlogov, da bi preprečil tretjemu uveljavljanje njegovih pravic, je ničnostno sankcijo pravilno uporabilo ne glede na to, da tožnik do takrat lastnega vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi ni zahteval.
Ker je sodišče ugodilo zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku glede omenjenih dveh parcel, je bilo vzpostavljeno v tem obsegu tudi prejšnje stanje, kot da pogodba sploh ne bi bila sklenjena. Zato pogodba o preužitku tudi nima posledic v obliki vknjižbe brezplačne služnostne pravice in je izbris le-te nepotreben.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060066
OZ člen 131, 131/1, 164, 168, 169, 246.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – obseg premoženjske škode – navadna škoda - izgubljeni dobiček – popolna odškodnina – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – uporaba določb o povrnitvi škode – odškodnina zaradi kršitve pogodbe
Toženec je kršil določbe pogodbe o zaposlitvi, zato je tožeči stranki dolžan povrniti premoženjsko škodo, ki jo predstavlja razlika med zneski kupnin, določenih v sklenjenih prodajnih pogodbah, in tržno ceno prodanih stvari v času prodaje.
Gre za primer dvojne prodaje nepremičnine, pri čemer je kasnejši kupec nepremičnine pogodbo tudi zemljškoknjižno realiziral. Prvi kupec nepremičnine lahko v konkretnem primeru uspe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice oziroma odpravila oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca le v primeru, da izkaže, da je nepremičnino ob sklenitvi pogodbe pridobil v posest in da je bil drugi kupec ob sklenitvi pogodbe nedobroveren, torej da je ravnal v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja
Zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vknjižbo v zemljiški knjigi, sodna praksa razume tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine tudi v delu overovitve podpisa prodajalca. Izstavitev zemljiškega dovolila pomeni torej zahtevo za izstavitev tako dopolnjenega dovolila, da bo vknjižba omogočena, kar pa je mogoče zahtevati na podlagi zavezovalnega posla.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka – prenehanje stranke – izbris družbe - izbrisana družba – prekluzivni rok
Nadaljevanje postopka je v primeru prenehanja stranke po ZFPPod pogojeno z uveljavljanjem terjatve s strani tožeče stranke oziroma upnika proti družbeniku izbrisane družbe v enoletnem prekluzivnem roku.
pogodbena volja strank – prenehanje pogodbe po sporazumu strank – ponudba – vsebina ponudbe – sklenitev pogodbe na podlagi postopka javnega naročanja – razlaga pogodbe – tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Dejstvo, da je bila tožeča stranka s svojo ponudbo izbrana kot pogodbena stranka v postopku javnega naročanja, ponudbi tožeče stranke z dne 22.2.2005 v spornem delu ne odvzema pravnega učinka. Toženo stranko namreč vežejo pravila o postopkih javnega naročanja (1. odst. 3. člena ZJN) glede sklepanja novih pogodb, ki pa ne posegajo v morebitne dogovore glede prenehanja veljavnosti starih pogodb. Ker je bila tožeča stranka na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik, se je odveč ukvarjati z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bila.
ZDR člen 6, 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179, 181, 299.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – zakonske zamudne obresti
V zvezi z odškodninami zaradi psihičnega nasilja na delovnem mestu pride v poštev primerjava z odškodninami zaradi kršitev osebnostnih pravic in za duševne bolečine zaradi razžalitve v civilnih postopkih. Znesek 5.000,00 EUR predstavlja primerno zadoščenje za tožnici, ki sta bili od marca 2005 do sredine leta 2006 izpostavljeni zlasti verbalnemu (pa tudi neverbalnemu) neželenemu ravnanju spolne narave, ki je temeljilo na dejstvu, da sta ženski, to je na podlagi spola.
prijava terjatve – ločitvena pravica – prijava ločitvene pravice – rok za prijavo terjatve – rok za prijavo ločitvene pravice – nastanek ločitvene pravice po dnevu začetka stečajnega postopka
Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka. V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065071
OZ člen 243, 243/1, 243/4. ZPP člen 7.
učinki obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – obseg odškodnine – razpravno načelo – izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – ogled
Sodišče je zmotno presodilo pravni standard zadostnega prizadevanja kupca stanovanja, da zmanjša oziroma odpravi škodo v smislu 4. odstavka 243. člena OZ.
subjektivni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje - uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod
Tudi od oškodovanca samega se zahteva določena skrbnost, čeprav za točen obseg škode morda ne ve, zastaranje začne teči, ko bi glede na vse okoliščine primera, ob običajni vestnosti lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode.
pravdni stroški – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – osebna vročitev – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasna zahteva za povrnitev stroškov – konec postopka zunaj glavne obravnave
Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva vrnitev stroškov v 15 dneh od njenega prejema (7. odstavek 163. člena ZPP).
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – posebna krajevna pristojnost - tožba na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
ZPP za tožbe na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na določitev stikov ne določa nobene posebne krajevne pristojnosti. Za sojenje je torej pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065017
ZTLR člen 4, 4/2. ZOR člen 103, 103/1. ZZK-1 člen 40. ZPP člen 13, 13/1, 95, 95/1, 95/1-1, 154, 154/3.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dedovanje nepremičnine – pravni posel – neodplačni pravni posel – darilna pogodba – dvakratna odsvojitev nepremičnine – dobra vera obdarjenca – ničnost pravnega posla – uveljavljanje ničnosti – vpis v zemljiško knjigo
V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni ponovna odsvojitev nepremičnine (ki jo je darovalka pred tem že darovala prvi obdarjenki), takšno kršitev moralnih norm, ki utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla zoper nedobrovernega novega pridobitelja.