OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058356
OZ člen 154. ¸ ZOZP člen 5, 19.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - najnižja zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – načelo socializacije rizika – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil – ugovor izključne krivde
Najnižja zavarovalna vsota, ki jo določa zakon, se valorizira na dan sojenja.
Ugovor izključne krivde enega imetnika motornega vozila je po 4. odstavku 154. člena OZ upošteven, vendar pa trditveno in dokazno breme nosi tožena stranka, saj se mora razbremeniti domneve vzročnosti.
Tožničin padec je v vzročni zvezi z opustitvijo dolžne skrbnosti zavarovanca tožene stranke, saj slednji klančine ni ustrezno vzdrževal tako, da bi omogočil njeno varno uporabo. Kljub temu zavarovancu tožene stranke ni moč očitati izključne odgovornosti za tožničino poškodbo, saj tožnica po klančini ni hodila z zadostno mero skrbnosti in njen soprispevek k nastali škodi v višini 50% predstavlja nezadostno skrb za lastno varnost.
Šele po zaslišanju tožnice na drugem naroku je tožena stranka izvedela za okoliščine, ki niso izhajale iz njene sfere kot tudi ne iz sfere njenega zavarovanca, zato je tožena stranka nova dejstva navajala pravočasno, prav tako pa je pravočasno predlagala nov dokaz.
Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 22b. Zakon o Skladu Republike za nasledstvo in visokem predstavniku Republike za nasledstvo člen 23.
pravno nasledstvo - odgovornost banke za depozite vložene na območju SFRJ - vrnitev deponiranih deviznih sredstev - filiala
V podružnico (filiala) vložene devize imajo enake pravne učinke kot v samo banko, vložene devize.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059209
ZTLR člen 70, 70/3. SPZ člen 24, 25, 32, 33, 34, 35. ZIZ člen 224, 225, 226, 227, 228, 229. ZPP člen 108, 180, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
posest pravice stvarne služnosti – soposest – posest določenega dela stvari – motenje posesti – obseg sodnega varstva posesti – tožbeni zahtevek na varstvo posesti – sklepčnost tožbenega zahtevka – izvršljivost tožbenega zahtevka na varstvo posesti – izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve – ponovno motenje posesti – razlaga tožbenega zahtevka – razumljivost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo
Čeprav pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, se z njegovo uveljavitvijo varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo. Če se tožbeni zahtevek kljub temu sklicuje na opuščeni pojem posesti pravice, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, kako ta okoliščina vpliva na bistveni (dajatveni) del tožbenega zahtevka. Če se pojavi dvom o njegovi pravi vsebini, mora sodišče aktivirati metode razlage v ožjem pomenu, pri čemer so lahko v pomoč tudi ustrezni ukrepi materialnega procesnega vodstva.
vročanje pisanj – dejanski naslov – fikcija vročitve
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059203
SPZ člen 47, 99. ZTLR člen 12, 24, 25, 26.
vznemirjanje lastninske pravice - javno dobro - gradnja čez mejo nepremičnine - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - gradnja v skladu z zakonom
Po določbi 12. čl. ZTLR ima lastnik stavbe, ki je (v skladu z zakonom) zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe na zemljišču. Gradnja v skladu z zakonom pa ne pomeni, da je le – ta v skladu z izdanim (lokacijskim in gradbenim) dovoljenjem, temveč, da se upošteva posebna pravna ureditev stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Lastnik stavbe bi zato lahko pridobil pravico uporabe le po postopku iz 5. poglavja ZSZ, ne pa z gradnjo na tujem svetu, ki je ZSZ (niti kak drug zakon) ne ureja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061829
ZPP člen 215. OZ člen 642.
trditveno breme – določitev cene – dogovor o ceni - pogodba o delu
Sodišče je utemeljeno uporabilo pravilo 215. člena ZPP o dokaznem bremenu in pravilno ugotovilo, da zatrjevanega dogovora o obračunu cene po dejanskih stroških, torej višje cene od po toženi stranki priznane in plačane, tožeča stranka ni dokazala.
Ker sta se obe pravdni stranki sklicevali na dogovor o cenah, le da različen, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni uporabilo določbe 642. člena OZ, ki se uporabi le v primeru, če med pogodbenima strankama plačilo ni določeno
uporaba ZVEtL – vzpostavitev etažne lastnine – razmerje med ZVEtL in SPZ - solastnina
ZVEtL v 2. členu določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu določbe SPZ o nastanku etažne lastnine uporabljajo, če ZVEtL ne določa drugače. Določila ZVEtL v odnosu do SPZ torej niso subsidiarna.
Prav tako ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da uporaba ZVEtL ni mogoča zaradi že obstoječe solastnine na nepremičnini (hiši). V primeru, ko je nepremičnina po podatkih zemljiške knjige v solastnini se na podlagi 11. člena ZVEtL ob vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki po sklepu sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine ne pripadajo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi kot solastniki celotne nepremičnine. Sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino tako ni potreben, prav tako pa za vzpostavitev etažne lastnine niso ovira bremena, kot so hipoteka in zemljiški dolg, saj prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine natančno določa 12. člen ZVEtL.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065017
ZTLR člen 4, 4/2. ZOR člen 103, 103/1. ZZK-1 člen 40. ZPP člen 13, 13/1, 95, 95/1, 95/1-1, 154, 154/3.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dedovanje nepremičnine – pravni posel – neodplačni pravni posel – darilna pogodba – dvakratna odsvojitev nepremičnine – dobra vera obdarjenca – ničnost pravnega posla – uveljavljanje ničnosti – vpis v zemljiško knjigo
V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni ponovna odsvojitev nepremičnine (ki jo je darovalka pred tem že darovala prvi obdarjenki), takšno kršitev moralnih norm, ki utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla zoper nedobrovernega novega pridobitelja.
skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - originarna pridobitev lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - določitev solastniških deležev
Ker tožnica uveljavlja pridobitev solastninske pravice iz naslova skupnega premoženja, torej na originaren način, bo lahko vknjižbo svoje solastninske pravice izposlovala že na podlagi ugotovitvenega dela izreka sodbe in ni potreben zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Toženec na premoženju, ki je vpisano v zemljiški knjigi izključno kot njegova lastnina, že iz materialnopravnih razlogov ne more zahtevati lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, saj že vpisana lastnina na toženca to izključuje. Iz teh razlogov se toženec ne more sklicevati na pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, saj pojmovno ne gre za gradnjo na tujem svetu, temveč na lastnem zemljišču.
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola – razbremenitev odgovornosti – vzročna zveza - ugovor neobstoja vzročne zveze – policijski zapisnik – javna listina
Z ugovorom, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s prometno nesrečo, se toženec razbremenjuje svoje regresne obveznosti. Vsebina toženčevega ugovora sicer ni bila (le) vzročna zveza med škodo in njegovo alkoholiziranostjo, temveč obstoj njegove odgovornosti za škodo, ki je prav tako eden izmed možnih ugovorov zavarovanca v taki pravdi.
pravdni stroški – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – osebna vročitev – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasna zahteva za povrnitev stroškov – konec postopka zunaj glavne obravnave
Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva vrnitev stroškov v 15 dneh od njenega prejema (7. odstavek 163. člena ZPP).
duševno zdravje - duševne motnje - zadržanje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje brez privolitve
Postopek sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Vprašanje (ne)obstoja duševne motnje je nedvomno strokovne narave in v domeni izvedenca psihiatrične stroke, tako kot tudi vprašanje potrebne dobe zadržanja.
pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem – teorija o adekvatni vzročnosti - odškodninska odgovornost zavarovanca – povrnitev škode od zavarovalnice – trditvena podlaga
Z vidika teorije o adekvatni vzročnosti bi moral tožnik, da bi utemeljil vzročno zvezo med prometno nesrečno in kasnejšo (eno uro potem) slabostjo in bruhanjem ter posledičnim padcem pri izstopanju iz avtobusa, najprej konkretno opisati, v kakšni povezavi je slabost s prometno nezgodo.
Tožnik mora, preden se odloči za uveljavljanje tožbenega zahtevka, zbrati dovolj informacij o dogodku (in dokazih), da lahko uveljavlja ustrezen zahtevek in tega ne more prepustiti sodišču in izvajanju dokazov ter morebiti šele po njihovi izvedbi ponuditi trditve o obstoju relevantnih dejstev.
motenje posesti – ponavljajoča motilna dejanja – nadaljevano motenje – rok za vložitev tožbe – mirna posest – nasprotovanje uporabi poti – posestni ugovor
Posestnega varstva ne uživa le mirna posest. Tožnica je upravičena do posestnega varstva ne glede na to, da ji toženca v zadnjem času branita vožnje po poti. Bistveno je, da pot še vedno uporablja in torej ima (so)posest poti.
Pri ponavljajočih motilnih dejanjih teče rok za vložitev tožbe po vsakem motilnem dejanju znova.
ZFPPIPP člen 103, 103/2, 103/2-4, 171. Pravilnik o tarifi za odmero nagrad upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 12, 12/1.
nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave – nadomestilo upravitelja
Nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se v skladu z določbo 1. odstavka 12. člena Pravilnika določi za vsak začet mesec postopka po preglednici, ki veže znesek nadomestila na višino zneska sredstev v bilanci stanja.
zemljiškoknjižno dovolilo - zastaranje vpisa v zemljiško knjigo
Pri presoji ustreznosti zemljiškoknjižnega dovolila je potrebno presojati listino kot celoto. Čeprav oseba, ki daje zemljiškoknjižno dovolilo, v samem tekstu dovolila ni označena s podatki po 31. in 32. členu ZZK-1, je pa s temi podatki nedvomno in popolno označena v drugem delu listine, to ni razlog za zavrnitev predloga za vknjižbo.
V kolikor so izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis določa ZZK-1 v 148. členu, je vpis dovoljen ne glede na potek časa.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – posebna krajevna pristojnost - tožba na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
ZPP za tožbe na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na določitev stikov ne določa nobene posebne krajevne pristojnosti. Za sojenje je torej pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
Predlog za izdajo začasne odredbe glede lahko vloži upnik, ki mora poleg drugih pogojev, ki jih predpisuje ZIZ, s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V konkretnem primeru pritožnik vlaga predlog za izdajo začasne odredbe v pravdni zadevi, kjer ne nastopa kot tožnik (torej kot upnik), temveč kot toženec, kar pomeni, da predmet obravnave v tem postopku, niti v postopku izvršbe, ki še teče, ni njegova morebitna terjatev.
ZIZ člen 73, 81, 81/3, 273, 273/1. ZPlaP člen 71. OZ člen 520, 520/1, 522. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 9, 9/4, 9/4-3.
začasna odredba – sredstvo izvršbe – sredstvo zavarovanja – AJPES – naloge AJPES – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnine, ni vpis in objava prepovedi odtujitve in obremenitve v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki se vodi pri AJPES. AJPES vodi register zastavnih pravic na premičninah, prepoved odtujitve in razpolaganja s premičnino pa se označi le pri premičninah, ki so bile zarubljene.