predlog za dopustitev revizije - vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča - uporaba zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije zavrnilo.
ZGJS člen 68, 76, 76/1. ZZD člen 206, 206/2, 225. ZSZ člen 34, 34/3.
družbena lastnina - lastninjenje - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - javna pot - pridobitev lastninske pravice - začasen prenos pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami
Pri neodplačnem prenosu površin na pravnega prednika prvotoženke, na katerih naj bi se uredili parki, poti in druge javne površine, po oceni Vrhovnega sodišča ni šlo za prenos v prosto razpolaganje, temveč za prenos, ki je bil namenski in časovno omejen na tisto obdobje, v katerem je ta te površine uporabljal.
Če je bila sporna nepremičnina javna površina, jo je imel pravni prednik prvotoženke v uporabi samo, dokler javna pot ni bila zgrajena oziroma rekonstruirana. Po dograditvi pa je njegova pravica uporabe dejansko prenehala. Tedaj ta nepremičnina ni bila več njegovo osnovno sredstvo in drugotoženka v takem primeru ex lege ni postala njena lastnica.
Beseda "vključno", ki jo vsebuje prvi odstavek 76. člena ZGJS, jasno nakaže, da se po tem členu ne lastnini zgolj infrastruktura, pri kateri je izpolnjen eden izmed taksativno določenih pogojev v alinejah.
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi judikata II Ips 213/2010 sodilo le o tem, ali tam obravnavan primer ustreza zahtevam iz 76. člena ZGJS. Na to vprašanje je odgovorilo pritrdilno, ker naj bi bil izpolnjen pogoj, da so bila infrastrukturna sredstva neodplačno prenesena v podjetje za izvajanje dejavnosti iz 68. člena oziroma prvega odstavka 72. člena ZGJS. Stališča o tem, kaj bi bilo, če ta pogoj ne bi bil izpolnjen, z vidika precedenčnega utemeljevanja (in zavezujoče moči precedensa) niso relevantna, preprosto zato, ker sodišče takšnega primera (z vso živostjo konkretnih dejanskih okoliščin) pri predhodnem odločanju ni imelo pred seboj in o njem torej ni odločilo.
Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-1, 1-2. URS člen 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno zaključili, da je bilo v obravnavanem primeru premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945).
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila
lastninjenje - lastninjenje podjetij - družbena lastnina - gospodarska javna služba - infrastrukturni objekt - pravica uporabe - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženemu podjetju ni treba trditi in dokazati, da je lastninsko pravico pridobilo na podlagi ZLPP, in tako ovreči zatrjevano lastninsko pravico tožnice. Pač pa je tožnica tista, ki trdi, da je lastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na originaren način, na podlagi ZGJS, in mora svoje trditve dokazati.
Za presojo, ali je pogodba nastala, je odločilna izjava volje. Svojo voljo, da bo za prevzete terjatve odgovarjala kot porok in plačnik, je glede na ugotovljeno dejansko stanje toženka izjavila s podpisom poroštvene izjave. Pisnost porokovega pristanka v izogib nepremišljenemu pristanku k poroštvenim zavezam zakon tudi izrecno zahteva.
ločeno obravnavanje zahtevkov iz iste tožbe - dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev - navedba pravdnih strank - nepopolna tožba
Za popolnost tožbe ne zadošča navedba imen in priimkov oziroma firm tožencev. ZPP namreč jasno določa, da morajo vloge strank med drugim obsegati navedbo imen in stalnih oziroma začasnih prebivališč ali sedežev strank.
bistvene kršitve določb postopka - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - izločitev sodnika višjega sodišča - zahteva za izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika - seznanjenost s sestavo pritožbenega senata
V postopku pred sodiščem druge stopnje ne obsojenec ne njegov zagovornik nista podala predloga za izločitev katerekoli sodnice kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, čeprav za to ni bilo ovir. Obsojenec se je imel možnost seznaniti s tem, kdo so sodniki kazenskega oddelka višjega sodišča in kako so sestavljeni senati. V letnem razporedu dela je vnaprej določena sestava pritožbenih senatov. Letni razpored dela pa se skladno z določbami Sodnega reda objavi na oglasni deski sodišča in objavi tudi na spletu. Obramba ima tako možnost zahtevati izločitev sodnice ali sodnika višjega sodišča do začetka seje pritožbenega senata. Izločitev sodnika višjega sodišča lahko stranka zahteva le do začetka seje senata (tretji odstavek 41. člena ZKP). Izločitveni razlog bi sicer bilo možno uveljavljati tudi po začetku seje senata višjega sodišča v zvezi s kršitvijo, ki je nastala v pritožbenem postopku, če bi vložnik utemeljil, da razloga pred sejo senata ni mogel uveljavljati. V zahtevi za varstvo zakonitosti pa obsojenec tega ne trdi. Njegove navedbe so tudi tako splošne, da so sodnice (okoliščina spol) odločale o njegovi pritožbi, da ni mogoče trditi, da je konkretiziral razloge, ki utemeljujejo dvom v nepristranskost sodnika. Po navedenem kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP kot posledica kršitve 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ki jo zatrjuje obsojenec, ni niti konkretizirana tako, da bi Vrhovno sodišče njegovega navedbe lahko preizkusilo.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - javna oseba - objava v tisku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
OZ člen 190, 568, 642, 642/2. ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 371, 384, 384/1.
obrazložitev revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - pravna narava pogodbe - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - obstoj posojilnega razmerja - podjemna pogodba - način izpolnitve pogodbe - kavza pogodbe - odpadla pravna podlaga - neupravičena pridobitev - pravdna sposobnost
Tožnik je do vračila sredstev po pravilih neupravičene obogatitve (ob nespornem dejstvu, da je stvar prodana) upravičen le v obsegu koristi, ki jo toženec še ima iz naslova kupnine.
Prepis pritožbenih razlogov ne pomeni konkretizirane revizijske graje in stranke praviloma ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku, saj so s tem v celoti prezrti odgovori sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe.
Zgolj dejstvo, da pritožbeno sodišče ni izrecno odgovorilo na posamične navedbe, ki niso odločilnega pomena, še ne utemeljuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če pritrdi dokazni oceni sodišča prve stopnje, se pritožbenemu sodišču ni treba opredeliti do vsakega izvedenega dokaza in pojasniti, zakaj tožnik dokaznega bremena ni zmogel; to je namreč naloga sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku
Okoliščina, da je (sicer upokojeni) sodnik pristojnega sodišča stranka v pravdnem postopku, nedvomno pomeni tehten razlog po 67. členu ZPP, saj vpliva na videz nepristranskosti sodišča v očeh javnosti, zlasti ker gre za manjše okrožje.
lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - razmejitev med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči - lastnina občin - sprememba namembnosti zemljišča - obstoječe javne ceste - dokazovanje statusa zemljišča - izvedenec
Katera nezazidana stavbna zemljišče se bodo obravnavala kot kmetijska zemljišča, določa ZSKZ. Črtanje določbe, da se kot takšna štejejo (tudi) nezazidana stavbna zemljišča, ki niso prenesena na sklad, je povzročilo, da je edina relevantna okoliščina za presojo ali se bodo nezazidana stavbna zemljišča štela za kmetijska zemljišča to, ali so bila kot nezazidana stavbna zemljišča opredeljena v prostorskem izvedbenem aktu.
Med lastninjenjem "pravih" kmetijskih zemljišč in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se po ZSKZ štejejo za kmetijska zemljišča obstaja pomembna razlika: lastninska pravica na prvih je v vsakem primeru prešla na Republiko Slovenijo, pri drugih pa je bilo to, kdo bo postal njihov lastnik, odvisno od odgovora na vprašanje, ali so bila zemljišča na presečni dan v upravljanju občine.
Splošno znano je, da ni vsaka tehnična nepravilnost/hibnost vozila (kar je tudi neposedovanje prve pomoči in /ali varnostnega trikotnika) taka, da vožnja z njim neizogibno privede do prometne nezgode. Zavarovancu zato ni mogoče odvzeti pravice, da v sporu z zavarovalnico izpodbija domnevo, da je nastala škoda posledica vožnje z zavarovanim vozilom, ki (ker) ni bilo tehnično bezhibno, tudi ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.
ZPP člen 24. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-45.
izvršba na nepremičnine - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS, je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada RS ni sprejela uredbe, ki bi določila katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa ZPUZSO.
Odškodnine v prejšnjem obdobju (nekje do leta 2005) so bile ustaljene na nekoliko višji ravni kot v vtoževanem obdobju (do škodnega dogodka je prišlo v letu 2010). Odločbe iz 90. let prejšnjega stoletja zato niso (več) primerne za primerjalno analizo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - nadure - referenčno obdobje
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti izračuna neizkoriščenih presežnih ur v posameznem referenčnem obdobju oziroma po koncu posameznega referenčnega obdobja ter plačila zanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012269
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191, 197. ZUreP-1 člen 138, 138/1.
obveznosti občine po zakonu - gradnja komunalne infrastrukture - obnova komunalne infrastrukture - razlaga zakona - jezikovna razlaga zakonskega besedila - namenska razlaga - učinkovanje pogodbe - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - volenti non fit iniuria - izognitev sili - neprerekana dejstva - priznana dejstva
Po 138. členu ZUreP-1 je bila toženka dolžna zagotoviti tako izgradnjo kot tudi obnovo meteorne kanalizacije. Namen zakonodajalca zagotovo ni bil izčrpan s samo izgradnjo meteorne kanalizacije, temveč gradnja zajema tudi obnovo dotrajane kanalizacije, ki zaradi iztrošenosti ni več ustrezna.
Ker je tožnik plačal izgradnjo komunalnega omrežja, da bi se izognil plačilu pogodbenih kazni zaradi zamude pri izročitvi stanovanj, ni mogoče sklepati, da je v svoje prikrajšanje privolil. Za obstoj sile zadošča, da je bila stranka ekonomsko prisiljena v plačilo, ker se je znašla v neugodnem položaju, zaradi katerega bi jo lahko zadele kakšne posledice, če ne bi plačala.