TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

V postopku pred sodiščem druge stopnje ne obsojenec ne njegov zagovornik nista podala predloga za izločitev katerekoli sodnice kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, čeprav za to ni bilo ovir. Obsojenec se je imel možnost seznaniti s tem, kdo so sodniki kazenskega oddelka višjega sodišča in kako so sestavljeni senati. V letnem razporedu dela je vnaprej določena sestava pritožbenih senatov. Letni razpored dela pa se skladno z določbami Sodnega reda objavi na oglasni deski sodišča in objavi tudi na spletu. Obramba ima tako možnost zahtevati izločitev sodnice ali sodnika višjega sodišča do začetka seje pritožbenega senata. Izločitev sodnika višjega sodišča lahko stranka zahteva le do začetka seje senata (tretji odstavek 41. člena ZKP). Izločitveni razlog bi sicer bilo možno uveljavljati tudi po začetku seje senata višjega sodišča v zvezi s kršitvijo, ki je nastala v pritožbenem postopku, če bi vložnik utemeljil, da razloga pred sejo senata ni mogel uveljavljati. V zahtevi za varstvo zakonitosti pa obsojenec tega ne trdi. Njegove navedbe so tudi tako splošne, da so sodnice (okoliščina spol) odločale o njegovi pritožbi, da ni mogoče trditi, da je konkretiziral razloge, ki utemeljujejo dvom v nepristranskost sodnika. Po navedenem kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP kot posledica kršitve 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ki jo zatrjuje obsojenec, ni niti konkretizirana tako, da bi Vrhovno sodišče njegovega navedbe lahko preizkusilo.