Št.

261.

Naslov

Ali je delavski direktor res delavski predstavnik?

Objava

PP 13/94 str.2

Oznaka

VS032341

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Mežnar Drago

Pravna podlaga

ZSDU člen 85-98, 81, 84, 78. ZGD člen 246, 246/2, 248, 258, 258/2, 247.

Področje

DELOVNO PRAVO

Institut

delavski direktor - delavski predstavnik

Št.

263.

Naslov

ODLOG IZVRŠBE NA PREDLOG DOLŽNIKA PO 1. TOČKI 1. ODSTAVKA 63. ČLENAZIP (Opomba: Zakon o izvršilnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 -20/90)Postopek izvršbe se praviloma uvede na predlog upnika in samoizjemoma po uradni dolžnosti, kadar to izrecno določa zakon (1. in 2.odstavek 2. člena ZIP). Potem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprejpostopek po uradni dolžnosti, dokler upnik ni poplačan oziroma doklerse izvršba iz katerega koli razloga ne ustavi. V izvršilnem postopkuse ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. Tudi če nobena odstrank ne pride na narok, sodišče nadaljuje s postopkom (glej 5.odstavek 26. člena ZIP). Vendar pa lahko pride do zastoja tudi vizvršilnem postopku. Zastoj dosežemo z uporabo institutov odlogaizvršbe (63. - 67. člen ZIP) in prekinitve postopka (31. člen ZIP).Stranke in celo tretji lahko vplivajo na potek izvršilnega postopkatako, da predlagajo odlog izvršbe. Sodišče samo pa ne more brezustreznega predloga odložiti izvršbe, razen če so podani razlogi, kipo zakonu pripeljejo do odloga (npr. 2. odstavek 177. člena ZIP).(Jasno je, da pri delu sodišč prihaja tudi do dejanskih zastojev zizvršbo, čeprav niso izpolnjene predpostavke za odlog, kar pa ne sodiv obravnavano temo.) Odlog izvršbe je torej izjema v izvršilnempostopku, za katerega je značilno, da sta še posebej poudarjenanačelo sodnega vodenja postopka ter načelo ekonomičnosti, hitrosti invrstnega reda postopanja (10. člen ZIP).Odlog izvršbe je podoben prekinitvi postopka, nekateri pa gaprimerjajo tudi z mirovanjem postopka. Vsi ti procesni institutinamreč povzročijo zastoj postopka in preprečujejo nadaljnja procesnadejanja. Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopkapa zakonu o pravdnem postopku. ZIP je zelo skromen v določbah oučinkih odloga, obširneje se ukvarja le s predpostavkami za odlog ins trajanjem odloga. V času odloga izvršbe:- pride do prekinitve teka zakonskih in sodnih rokov;- sodišče ne sme opravljati nadaljnjih izvršilnih dejanj;- procesna dejanja ene stranke nimajo učinka proti nasprotnistranki.Vse te posledice nastopijo potem, ko postane sklep o odlogu izvršbepravnomočen. Izjema je določena v 4. odstavku 66. člena ZIP, kidopušča sodišču, da opravi do pravnomočnosti sklepa o predlogu zaodlog le tista izvršilna dejanja, ki nimajo za posledico, da bi odlogizvršbe izgubil svoj smisel.Sodišče lahko odloži izvršbo popolnoma ali deloma, odvisno od tega,kako je sestavljen predlog za odlog izvršbe. Najbrž pa ni ovir, dasodišče predlogu za odlog izvršbe samo delno ugodi, če oceni, dapredloga za odlog ne more v celoti sprejeti. V tistem delu, v kateremizvršba ni odložena, jo je treba izvesti brez zastojev.Če sodišče ugodi predlogu za odlog izvršbe, mora navesti čas, zakaterega se izvršba odlaga (66. člen ZIP). Postopek izvršbe panadaljuje po uradni dolžnosti, ko izteče čas, za katerega je bilaodložena (67. člen ZIP).Odločanje o predlogu dolžnika za odlog izvršbe.Zakon ne določa podrobneje postopka za odločanje o predlogu za odlogizvršbe. Zato je od ocene sodišča odvisno, ali bo predlog dolžnikavročilo upniku in mu naložilo, da v primerno kratkem roku nanjodgovori, ali pa bo določilo narok. O predlogu za odlog izvršbe palahko odloči, ne da bi ga sploh vročilo upniku in (ali) opravilonarok. V takem primeru sodišče presoja zgolj na podlagi podatkovspisa in pismenih dokazov, na katere se je dolžnik skliceval vpredlogu. Ko sodišče odloča o predlogu za odlog, ki ga je daldolžnik, mora upoštevati interese obeh strank. Ni namreč možno mimointeresa upnika, da čim prej izterja, kar mu gre po izvršilnemnaslovu in da kasneje zaradi odloga, z izterjavo nima zapletov intežav. Sodišče zato ne bi smelo ugoditi predlogu dolžnika za odlogizvršbe v primeru, če bi kazalo, da bo upnik z odlogom pretrpelznatnejšo škodo in če bi mu s tem nastala nevarnost za realizacijoterjatve. V takem primeru lahko sodišče odloži izvršbo s tem, da kotpogoj naloži dolžniku, da položi varščino (kot to dopušča 3. odstavek63. člena ZIP) - in to v približni vrednosti, za katero bi upnikulahko nastala škoda - torej tudi do višine upnikove terjatve.Navedeno kaže, da je smotrno pridobiti mnenje upnika o predlogudolžnika za odlog izvršbe v primeru, če so sicer podani pogoji zaodlog izvršbe na strani dolžnika.Primeri, ko ima dolžnik možnost zahtevati odlog izvršbe, v ZIP nisotaksativno našteti. Poleg devetih primerov, ki jih zajema 1. odstavek63. člena ZIP, vsebuje 2. odstavek še vse druge primere, ko so zaodlog podani posebno upravičeni razlogi. Tudi pri teh mora dolžnikizkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Odlogizvršbe se pogosto zahteva zaradi tega, ker je dolžnik (lahko pa tudidržavni tožilec) proti izvršilnemu naslovu vložil izredno pravnosredstvo. Po določilu 1. točke 1. odstavka 63. člena ZIP sodiščeodloži na predlog dolžnika popolnoma ali deloma izvršbo:- če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšoškodo, in- če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba,vloženo izredno pravno sredstvo.Torej sta za odlog izvršbe v takem primeru potrebna hkrati dva pogoja- vloženo izredno pravno sredstvo in izkazana možnost nastankaznatnejše škode. Dokaj jasna določba je doslej zahtevala že vrstopojasnjevanj in jo zato povzema večina objavljenih stališč sodneprakse (Opomba: Tako npr. tudi v Poročilu o sodni praksi VSS 3/79,str. 31), ki se nanašajo na odlog izvršbe.V zvezi s tem se v sodni praksi (in zato tudi v teoriji) pojavljataše dva sklopa med seboj sicer povezanih vprašanj. Odgovori nanju paso marsikdaj nasprotujoči, kot npr. v izvršilni zadevi, ki jo je predkratkim obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani (Opomba: SklepTemeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr.št. Ig120/94-12 z dne 1.3.1994 v zvezi s sklepom Višjega sodišča vLjubljani opr.št. Cpg 721/94 z dne 2.6.1994). Prvo vprašanje, ki seje v tem primeru zastavilo, se nanaša na pojem "znatnejša škoda", indrugo ali sme (mora) izvršilno sodišče ocenjevati utemeljenostvloženega izrednega pravnega sredstva."Znatnejša škoda"Zakon ne določa, kaj pomeni izraz znatnejša škoda, ker je to pravnistandard, ki mu mora dati vsebino sodišče s svojo oceno. Definiratijo je potrebno v vsakem konkretnem primeru in oceniti:- kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi sepokazalo, da izvedba izvršbe ni (bila) utemeljena,- ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo,- kakšno je premoženjsko stanje dolžnika na eni strani in- za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre nadrugi strani.Sodišče mora na podlagi vseh okoliščin posameznega primeraugotavljati v vsakem primeru posebej obstoj te predpostavke. Podškodo je seveda treba razumeti ne le premoženjsko ampak tudinepremoženjsko škodo. Od konkretnega primera je odvisno, ali bodolžnik z izvršbo res utrpel znatnejšo škodo - zato mora dolžnikizkazati verjetnost nastale škode s tem, da predloži ustrezne dokaze.Pri tem ni treba, da bi dolžnik z morebitno zavrnitvijo predloga zaodlog izvršbe pretrpel nenadomestljivo oz. težko nadomestljivo škodo.V sodni praksi se omenja stališče (Opomba: Stališče je citirano vdelu I. Crnić in V. Grubić: Izvršni postupak u praksi, Informator,Zagreb 1993, str. 98, tč. 7), da naj bi znatnejšo škodo po 63. členuZIP pomenil večji znesek in obstoj okoliščin, ki kažejo, da dolžnikverjetno ne bi mogel dobiti vrnjenega izplačanega zneska. Glededokaza o nastopu znatnejše škode, zadostuje stopnja verjetnosti.V že omenjeni izvršilni zadevi je dolžnik med drugim zatrjeval, danaj bi mu znatnejša škoda nastajala že s tem, ker je SDK - po prejemuobvestila sodišča o predlogu za odlog - prenesla sredstva zdolžnikovega žiro računa na prehodni račun in s tem povzročilablokado dolžnikovega žiro računa. Dolžnik zato ni mogel več poslovatiin mu je začela nastajati škoda.Sodišče te vrste škode ni štelo za škodo, pred katero zakon varujedolžnika, čeprav ni dvomilo, da dolžniku zaradi blokade žiro računadejansko nastaja že celo nenadomestljiva škoda. Menilo je, da bidolžnik moral na obstoj obveznosti iz pravnomočnega izvršilneganaslova računati in jo upoštevati tako kot vse ostale obveznosti, zakatere pravi, da jih zaradi blokade ne more izpolniti. Obveznost izizvršilnega naslova je bila dolžniku znana dalj časa, saj do izvršbemine običajno več časa, kot znaša paricijski rok. V tem času bi moralposkrbeti za finančna sredstva, da bi se izognil kasnejši blokadižiro računa. Torej ni vzrok za nastanek škode v tem, da ne morerazpolagati s sredstvi, ki jih začasno zadržuje SDK, temveč dejstvo,da očitno nima dovolj denarja za poravnavo vseh svojih obveznosti.Slabo finančno stanje dolžnika, ki mu zaradi predlagane izvršbe grozifinančni polom, torej ni samo zase razlog, ki bi utemeljevalznatnejšo škodo. Je kvečjemu opozorilni znak za upnika, da jerealizacija njegove terjatve v nevarnosti.Končno bi lahko sodišče odločilo na podlagi 3. odstavka 63. členaZIP, da se izvršba odloži pod pogojem, če dolžnik položi varščino venakem znesku, kot je upnikova terjatev. Vendar tega pogoja torej,očitno, dolžnik finančno tudi ne bi zmogel. Dolžnik bi moral hkrati ssvojim slabim finančnim stanjem izkazati še nevarnost, da ne bo mogelizterjati spornega zneska od upnika, za primer, da bi z izrednimpravnim sredstvom uspel. Te nevarnosti pa ni izkazal.Ocena utemeljenosti izrednega pravnega sredstvaVendar pa je sodišče vseeno odložilo izvršbo, potem ko je ugotovilo,da je dolžnik vložil izredno pravno sredstvo. Pri ugotavljanjuverjetnosti, ali bo dolžnik pretrpel z izvršbo znatnejšo škodo, se jespustilo v obravnavanje zakonitosti oziroma pravilnost izvršilneganaslova. Ugotovilo je, da obstoje možnosti, da dolžnik z revizijouspe, da je torej izkazana verjetnost nastanka škode, in izvršboodložilo.Sodišče druge stopnje pa je sprejelo stališče iz pritožbe upnika, kije menil, da je sodišče odločalo preko okvirov svoje pristojnosti,saj je odločalo o veljavnosti izvršilnega naslova, namreč sodbsodišča prve in druge stopnje. Če pa je izvršilno sodišče že sledilopredlogu dolžnika, ne bi smelo s tem povzročiti nevarnosti zaizterjavo upnikove terjatve. Dolžnik bi v času odloga razpolagal ssvojimi (oz. že upnikovimi) sredstvi in onemogočil upniku izvršbo. Iznjegovih lastnih navedb izhaja, da nima denarja za poravnavo vsehobveznosti.Stališča, da je ocena, ali bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšoškodo, odvisna od tega, kolikšna je verjetnost, da bo dolžnik lahkouspel z vloženim pravnim sredstvom, ni možno sprejeti. Kaj takegazakon o izvršilnem postopku ne predvideva: poleg tega je resvprašljivo, koliko in kdaj se sme prvostopno sodišče spuščati vpresojo utemeljenosti izrednega pravnega sredstva. Zaradispecializacije dela na sodišču se dejansko zastavlja tudi vprašanjestrokovne usposobljenosti za tako presojo. S tem v zvezi pa je trebadodati, da so v sodni praksi in teoriji res različna, nasprotujočastališča.Ocena dovoljenosti izrednega pravnega sredstvaVendar pa bi bila v zvezi z izrednim pravnim sredstvom v izvršilnempostopku lahko dopustna presoja dovoljenosti tega. In to v okvirupreizkusa samega vloženega izrednega pravnega sredstva kot enegaizmed pogojev za odlog izvršbe, ne pa znotraj obstoja drugega pogoja,to je znatnejše škode.Po stališčih nekaterih teoretikov (Opomba: S. Triva, V. Belajec, M.Dika: Sudsko izvršno pravo, Informator Zagreb 1984, str. 229) jepreizkus dovoljenosti vloženega pravnega sredstva nujen, da bi sepreprečile zlorabe procesnih pooblastil. Izvršilno sodišče bi lahkotak preizkus opravilo na podlagi pooblastila iz 10. člena ZPP v zvezis 14. členom ZIP. Izvršilnemu sodišču ne bi bilo treba sprejetidejstva, da je dolžnik vložil izredno pravno sredstvo, če ni dvoma,da je nedovoljeno. Razen preizkusa te vrste kaj več glede sameutemeljenosti pravnega sredstva izvršilno sodišče ne bi smelo vzetiza temelj pri odločanju o odlogu.Sicer pa je pred nami postopek sprejemanja novega zakona o izvršilnempostopku, ki bi najlaže odpravil vsaj nekatere dileme prakse. Vendarzaenkrat ni videti razlogov za optimizem. V tekstu novega ZIP izletošnjega februarja, ki smo ga dobili v branje, ni nobenih sprememboziroma dopolnitev preskromnih določb poglavja o odlogu izvršbe.

Objava

PP 12/94 str.5

Oznaka

VS032530

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Šorli Nevenka

Pravna podlaga

ZIP člen 31, 63, 63/1-1.

Področje

IZVRŠILNO PRAVO

Institut

odlog izvršbe - razlogi za odlog - prekinitev postopka

Št.

265.

Naslov

Tožba pred zaključkom postopka prisilne poravnave

Objava

PP 24/94 str.25

Oznaka

VS032291

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Jakopanec Renata

Pravna podlaga

ZPPSL (1993) člen 43, 56, 59, 57.

Področje

STEČAJNO PRAVO

Institut

prisilna poravnava - prijava terjatev po poteku roka

Št.

267.

Naslov

Stvarna nadležnost trgovačkih sudova u parničnom i izvršnom postupku

Objava

Pravo u gospodarstvu 7-8/94 str.542

Oznaka

VS032410

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Dika Mihajlo

Pravna podlaga

ZPP ZIP.

Področje

CIVILNO PROCESNO PRAVO

Institut

stvarna pristojnost - stvarna pristojnost gospodarskih sodišč v pravdnem in izvršilnem postopku

Št.

269.

Naslov

Odpoved stanovanja dodeljenega za določen časVprašanje:Delavki je bilo v novembru 1992 dodeljeno za določen čas stanovanje,ki je opredeljeno kot službeno in sicer za tako dolgo, dokler se nepokaže potreba po vselitvi strokovnega kadra, za katerega jestanovanje namenjeno. Sedaj se je potreba po stanovanju pojavila,delavka pa je dobila odpoved najemne pogodbe z 42 dnevnim odpovednimrokom.Ali je takšen odpovedni rok dopusten? Ali ima občina pravicozahtevati od lastnika, v tem primeru od občine, dodelitev drugegaprimernega stanovanja?Odgovor:45. člen stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94) določa,da mora najemnik, ki mu je bilo stanovanje dano v najem za določenčas, le-tega izprazniti v pogodbenem roku. Torej se morata lastnik innajemnik že v najemni pogodbi dogovoriti o roku izpraznitve.Kolikor tega roka v pogodbi ni, bi bilo verjetno potrebno upoštevatirok, ki ga sodišče v primeru spora določi za izselitev in ki ne smebiti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni (59. čl. Stanovanjskegazakona).Kadar je stanovanje oddano za določen čas, ne pripada najemnikupravica do dodelitve rugega primernega stanovanja.

Objava

PP 14/94 str.15

Oznaka

VS032570

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Žužek Ivan

Pravna podlaga

SZ člen 45, 59.

Področje

STANOVANJSKO PRAVO

Institut

stanovanjska najemna razmerja - najemna pogodba - za določen čas - potek najemnega razmerja

Št.

271.

Naslov

Novela Zakona o prisilnoj nagodbi, stečaju i likvidaciji

Objava

Informator 4175/94 str.7

Oznaka

VS032217

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Babić Slavko

Pravna podlaga

ZPPSL (1993) člen 43, 43/2, 62, 62/1, 106, 112, 112/4, 114, 160.

Področje

STEČAJNO PRAVO

Institut

prisilna poravnava - prijava terjatev - potrditev prisilne poravnave - stečaj - delovna razmerja - terjatve upnikov - terjatve v tuji valuti - obresti - poplačilo upnikov - način poplačila - stečaj bank

Št.

273.

Naslov

Pravni problemi pri sodnem obravnavanju postopkov revizijelastninskega preoblikovanja podjetij

Objava

Pravosodni bilten 1-3/94 str.49

Oznaka

VS032544

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Šipec Miha

Pravna podlaga

ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 49, 50, 50/2.

Področje

LASTNINJENJE

Institut

lastninjenje podjetij - revizija

Št.

275.

Naslov

Nezakonita vselitev - najemna pogodbaVprašanje:Slovenska državljana sta se pred tremi leti nezakonito vselila vgarsonjero, last bivše JLA. Za prestopek jima je sodišče določilodenarno kazen brez odredbe o izselitvi. Po dveh mesecih bivanja vstanovanju sta od stanovanjskega servisa prejela tudi položnico zaplačevanje najemnine. Ker je določena najemnina, sta stanovalcaželela dobiti tudii najmno pogodbo in vsaj delno možnost za nujnapopravila iz naslova stanarine za popolnoma dotrajano stanovanje. Alije plačevanje najemnine brez pogodbe zakonito in kakšno možnost splohimata državljana za pridobitev dovoljenja za bivanje v stanovanju.Odgovor:Glede na to, da bivata v stanovanju brez pravnega naslova tudi niosnove za plačevanje najemnine. Možnosti za to, da bi v temstanovanju ostala in dobila najemno pogodbo verjetno ni, sajpotrebuje Ministrstvo za obrambo, ki upravlja z bivšimi vojaškimistanovanji, ta stanovanja za svoje potrebe, razen če bi se izkazalo,da trenutno v tem kraju stanovanja ne potrebujejo in bi bilipripravljeni skleniti najemno pogodbo za določen čas.

Objava

PP 19/94 str.14

Oznaka

VS032260

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Starič Strajnar Barbara

Pravna podlaga

Področje

STANOVANJSKO PRAVO

Institut

nezakonita vselitev - plačilo najemnine

Št.

277.

Naslov

Obrestni zahtevki v sodbah zaradi izostanka

Objava

Pravosodni bilten 1-3/94 str.131

Oznaka

VS032548

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Požun Joško

Pravna podlaga

ZPP člen 332, 332/1-4. ZOR člen 277.

Področje

OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

Institut

zamudne obresti - procesnopravna vprašanja v zvezi z obrestmi - sodba na podlagi izostanka

Št.

279.

Naslov

NotariatPravni učinki notarskih listin v civilnih sodnih postopkih

Objava

PP 17/94 str.8

Oznaka

VS032240

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Wedam Lukić Dragica

Pravna podlaga

ZPP člen 230, 324. ZIP člen 16, 30, 30-2, 30-6, 50, 50-8, 21. ZUKZ člen 89, 90.

Področje

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

Institut

notariat - pravni učinki notarskih listin v civilnih sodnih postopkih - notarske listine kot dokazno sredstvo v postopku - dokazna moč notarskih listin po zakonu o pravdnem postopku - notarski zapis kot izvršilni naslov - učinki notarskih listin v mednarodnem pravnem prometu - tuja notarska listina kot dokazno sredstvo v postopku - tuja notarska listina kot izvršilni naslov