ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-1, 85, 85/2-1, 94, 94-1. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Sveta št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 27. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 26, 26/4, 26/7, 28, 28/1-1, 28-7, 29, 29/3, 86, 86/3, 89, 89/3, 90, 90/4, 114. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta 1698/2005 glede izpolnjevanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 26, 26/3, 26/4, 27, 28. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 18.
dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - neposredna plačila v kmetijstvu - uporaba naložbe pred izplačilom sredstev - zavrnitev izplačila sredstev
Golo dejstvo, da je revident, pred izplačilom sredstev, traktor uporabljal za uvajanje za delo v gozdu in ne za spravilo lesa, še ne utemeljuje zavrnitve izplačila že odobrenih nepovratnih sredstev iz naslova povečanja gospodarske vrednosti gozdov, saj se obveznosti upravičenca do nepovratnih sredstev glede načina uporabe sofinancirane naložbe nanašajo na čas po izplačilu sredstev.
Obveznosti, ki lahko nastopijo šele potem, ko so sredstva že izplačana, ne morejo biti razlog za zavrnitev izplačila odobrenih sredstev.
Dejanski način uporabe naložbe je predmet kontrolnih postopkov po izplačilu sredstev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 1, 4, 4/7, 67a.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni (pravilno) izpostavljeno
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustavljene prakse Vrhovnega sodišča. S splošnim vprašanjem, ki ne sledi zahtevam ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, revident ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije.
sofinanciranje iz javnih sredstev – dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje ni izkazana – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice za stranko niso izkazane
Zgolj sklicevanje na obe sicer reviziji priloženi sodbi sodišča prve stopnje, še zlasti ob dejstvu, da je bilo revidentovi pritožbi v obravnavani zadevi z drugostopenjskim aktom deloma ugodeno, za dovolitev revizije na tej podlagi ne zadošča. Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča lahko revident uveljavlja le glede pomembnega pravnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge na javni razpis zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev - ni vrednostni spor
Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločbe, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena revidentkina vloga za odobritev sredstev. V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni poziv, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge na javni poziv zaradi neizpolnjevanja pogojev - ni vrednostni spor - neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje - neizkazane zelo hude posledice
Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločbe, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena revidentkina vloga za odobritev sredstev. V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni poziv, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upotševaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazala.
ZIPRS1314 člen 33, 46, 46/3. ZFO-1 člen 21, 21/1, 23, 23/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - vračilo namenskih sredstev EU - podlaga za vračilo - zahteva pristojnega organa - (ne)potrebnost pravnomočne sodne odločbe o vračilu
Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona, iz katere tudi po presoji Vrhovnega sodišča v drugem odstavku jasno izhaja, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države že zgolj na zahtevo pristojnega organa. Navedena zakonska določba je nedvoumna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja revidentka, prav tako pa, kot je to presodilo že sodišče prve stopnje, takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage.
URS člen 3, 120, 120/2, 153, 153/3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/4, 83, 83/2. ZSpo člen 7, 7/2, 8, 9, 9/1, 9/3, 10, 12, 38, 38/2. ZDU-1 člen 15, 15/2. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni člen 25, 30, 30/2, 33, 34, 34/2, 35.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - jasno besedilo - nekonkretizirano vprašanje - ni pomembno po vsebini zadevi - delno dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje prenos pooblastila na pravno osebo zasebnega prava - ustavnost in zakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - izvršilna klavzula - prenos pooblastila za določitev podrobnejših meril - stroški delnega uspeha z revizijo
Pravilnik kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da tako opredelitev prepusti komu drugemu.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 92. ZKme-1 člen 54, 54/1, 54/2, 57, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 122, 123.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj podeželja - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - izplačilo sredstev - rok za vložitev zahtevka - neposredna plačila v kmetijstvu
Rok za vložitev zahtevka za izplačilo odobrenih sredstev se določi v odločbi o pravici do teh sredstev. Določba Uredbe, da ta rok ne sme biti določen po 30. 6. 2015, ne pomeni, da je zahtevek prepozen, če je vložen do tega datuma. Določbe 54. člena ZKme-1 ne urejajo podaljšanja procesnega roka, temveč spremembo roka, določenega v odločbi o pravici do sredstev.
dovoljenost revizije – ni vrednostni spor – neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpisi - zavrnitev vloge zaradi neizpolnjevanja pogojev za odobritev
V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz evropskih sredstev in iz proračuna RS. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma do sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
ZUS-1 člen 84, 84/2, 92. ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24/2c, 30.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj podeželja - izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - začasna odredba
Pri presoji, ali je zahtevek za izplačilo utemeljen ali ne, je torej pomembno, ali se ta nanaša na stroške, ki so bili kot upravičeni stroški opredeljeni v dokumentaciji, ki jo je revidentka predložila na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev. Ob ugotovitvi, da se stroški, na katerih temelji zahteva za izplačilo sredstev, ne nanašajo na naložbo, za katero so bila revidentki sredstva odobrena, je pravilno tudi stališče sodišča, da toženka pri odločanju o izplačilu sredstev ni mogla preko zahtevka, ki ga je revidentka pred tem postavila v vlogi za njihovo odobritev. To pomeni tudi, da revidentka sofinanciranja stroškov, ki niso bili del njene vloge za odobritev sredstev, brez odobritve pristojnega organa ne more uveljavljati.
URS člen 157. ZUS-1 člen 17, 17/4, 36, 36/1-3. ZSFCJA člen 5, 5/1-3, 11, 11/1, 11/8.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - legitimacija organa prve stopnje v postopku javnega razpisa - sodno varstvo izvrševanja upravne funkcije - javna agencija - zavrženje tožbe
Iz določb Zakona o slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije izhaja, da pomeni izvajanje javnih razpisov, odločanje o projektih, ki bodo sofinancirani, in sklepanje pogodb z izbranimi prijavitelji izvrševanje tožnikovih nalog v okviru podeljenega javnega pooblastila. Posledično niti sporna odločba ministrstva, s katero je bila tožnikova odločba spremenjena, ne pomeni odločitve o tožnikovi lastni pravici ali pravnem interesu, ki bi mu jo podeljeval predpis kot pravni osebi javnega prava (drugi odstavek 2. člena ZSFCJA), ampak odločitev na področju njegovega delovanja oz. izvajanja v zakonu podeljenih pooblastil. Varstva teh pa mu upravni spor ne zagotavlja.
dovoljena revizija - javni razpis - splošne revizijske navedbe - odločba o odobritvi sredstev - pravica do izplačila sredstev - utemeljenost zahteve za izplačilo - upravičeni stroški za izvedbo naložb
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo, na kar pravilno opozarja tožena stranka. Zavrnitev izplačila sredstev, ki ni v nasprotju z zahtevami predpisov, pa ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, v obravnavanem primeru torej tudi ne ustavnih pravic revidenta.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - zavrženje vloge zaradi neizpolnjevanja pogojev - zatrjevanje kršitev načela konkradiktornosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora najprej konkretno izpostaviti pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, šele nato je mogoča presoja zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja. V tem primeru mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
upravni spor - začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - izpad sredstev zaradi prijave na razpis - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi - procesne pravice v postopku javnega razpisa - finančni interes
Tožeča stranka je sodelovala na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, kar pomeni, da gre za negotovo pridobitev teh sredstev, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev oziroma meril in kot tako zgolj za pričakovanje s tem pa ni mogoče izkazovati težko popravljive škode. Izpad sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis stranka pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo, pa ne predstavlja težko popravljive škode.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKme-1 člen 56, 56/4, 56/5. ZUP člen 9, 10, 146. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 127, 127/2-5.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neposredna plačila v kmetijstvu - pomembno pravno vprašanje - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - sklicevanje na kršitve ustavnih pravic - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja niso izpostavljena na zahtevani način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa. Revident v bistvu z njimi le izraža nestrinjanje z zavrnitvijo dela zahtevka za izplačilo v drugi fazi postopka po predhodni odobritvi sredstev, pri tem pa niti ne navaja pravnega pravila oziroma pravil, ki naj bi bila kršena. Sklicevanje na kršitve ustavnih pravic, s čimer želi izkazati pomembnost posameznih vprašanj, zato na drugačno odločitev ne more vplivati. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za odločitev, so jasne in ne potrebujejo razlage, izpodbijana odločitev pa od njih ne odstopa.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, se ne more uspešno sklicevati na odstop oziroma neenotnost sodne prakse glede tega vprašanja. Pri tem glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča niti ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja obeh zadev, v zvezi z zatrjevano neenotnostjo sodne prakse prvostopenjskega sodišča pa ni zadostil niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni predložil kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj podeželja - vrednostni kriterij - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - vrednostni kriterij - ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni deležni sofinanciranja iz proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis.
dovoljenost revizije - javni razpisi - pomembno pravno vprašanje - konkretizacija okoliščin - cilj revizije v upravnem sporu - objektivni vidik revizije - obrazloženost posameznega merila - pripisano število točk - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, saj ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost niti ni pojasnila, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. S tem pa ni zadostila cilju, ki ga zasleduje ureditev izrednega pravnega sredstva revizije v upravnem sporu po ZUS-1. Cilj revizije (po ZUS-1) je poleg varstva pravic posameznika tudi zaščita pravne enotnosti in razvoj prava. Pri takem konceptu revizije subjektivni vidik, tj. varstvo pravic strank v konkretnem primeru, ni primaren. Poudarjen je namreč objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava, za usmerjanje sodne prakse in za njeno poenotenje.
Ker revidentka ni pravilno izpostavila pomembnega pravnega vprašanja, tudi ne more uspeti z zatrjevanjem neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede izpostavljenega vprašanja.
Pomembno pravno vprašanje, s katerim revident lahko uspešno utemelji dovoljenost revizije, je samo vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - obseg sodne presoje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Zato navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi in reviziji (enaka višini sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis) ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka.
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, kar v obravnavani zadevi ni sporno, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.