odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove – skrbnost dobrega strokovnjaka s področja zdravstvene nege – dolžno ravnanje – nedopustno ravnanje medicinske sestre
Prvotožena stranka je ustanova, ki se poklicno ukvarja z zdravljenjem in nego bolnikov, ter je zato presoja dolžnega ravnanja prvotoženke v razmerju do pacientov podvržena ustrezno strožjemu testu skrbnosti dobrega strokovnjaka s področja zdravljenja in nege.
ZOR člen 194, 194/2. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/5.
odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - odškodnina osebi, ki jo je umrli preživljal – višina odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja - dejansko preživljanje – potrebe preživljanca – zmožnosti preživljalca
Osebam, ki jih je umrli preživljal, gre odškodnina v višini dejanskega pričakovanega preživljanja, ne pa preživljanja v skladu s potrebami preživljanca in zmožnostmi preživljalca.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - razpravno načelo – pravica stranke do izjave
Postopek zavarovanja po izdaji sklepa o začasni odredbi mora biti kontradiktoren. Sodišče prve stopnje je postopalo v nasprotju z razpravnim načelom, ko pred odločanjem o ugovoru zoper začasno odredbo toženi stranki ni vročilo odgovora tožeče stranke na ugovor. Ne gre pa za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. tč. 2. odstavka 339. čl. ZPP, ker v odgovoru na ugovor tožeča stranka ni podajala novih pravno pomembnih dejstev, ampak so bila vsa pomembna dejstva podana v tožbi, s katero je bila tožena stranka seznanjena.
zaznamba sklepa o izvršbi - učinek zaznambe izvršbe - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnini, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če pa je upnik hipoteko pridobil že prej, ko je bila torej v njegovo korist že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom.
Tožnik je vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka v roku 6 mesecev od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine, zaradi česar mu gre zahtevana pravica kot uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine (od 22. 2. 2007) dalje, in ne šele od 1. 2. 2008, ko je začel veljati ZVarDod.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 33/2, 34. ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 184/5, 285, 426.
posest pravice – služnost – varstvo služnosti – posestno varstvo – delna oblast nad stvarjo
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Vendar za posestno varstvo zadošča že delna oblast nad stvarjo. Služnost je po svoji vsebini omejitev lastninske pravice. Za stvarne služnosti velja, da omejujejo uporabo tuje stvari. V teoriji in sodni praksi ni sporno, da izvrševanje dejanske oblasti, ki sicer lahko ustreza tudi vsebini služnosti, šteje za dejanski posestni položaj, ki opravičuje tistega, ki to oblast zatrjuje, do posestnega varstva.
Bolnikovo odklanjanje zdravljenja je mogoče ignorirati samo v primeru, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede zdravljenja. Če to sposobnost ima, je njegova zavrnitev zdravljenja za zdravnika pravno zavezujoča, pa četudi bo zato ogroženo njegovo življenje in zdravje.
Tudi povzročanje hude škode lastnemu zdravju, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno boleznijo in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), ne opravičuje zadrževanje bolnika na zaprtem oddelku, kadar je nevarnost povzročanja hude škode lastnemu zdravju mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi. Sodišče mora ekzaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na zaprtem oddelku, sicer ni mogoče izvajati.
ZObr člen 100.a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/2.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za posebno nevarnost in ogroženost
Do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost tožnik ni upravičen, kljub temu da pri delu prihaja v stik z eksplozivnimi snovmi, ker niti za formacijsko dolžnost, na katero je imenovan, niti za formacijsko dolžnost, na kateri dejansko opravlja delo, pravica do takšnega dodatka ni določena.
Gre za spor zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Tožeča stranka izpodbija dve darilni pogodbi. Gre za neodplačno razpolaganje tretjega, ki je dolžnikov zakonec oziroma je z njim v sorodstvu v ravni vrsti. Zato se domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano. Pri neodplačnih razpolaganjih že samo stanje brezplačnosti zadošča za izpodbojnost.
tekst :
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta darilni pogodbi z dne 9.10.2003 z vknjižnim dovoljenjem z dne 13.10.2003, sklenjeni med P. B. in J. R. glede nepremičnine, ki se nanaša na stanovanje št. 64 na naslovu ...., s katero je bila lastninska pravica prenesena na R. J., in pogodba, sklenjena med zakoncema z dne 9.10.2003 glede ½ nepremičnine, ki se nanaša na stanovanje št. 64 na naslovu ..., s katero je bila lastninska pravica P. M. do ½ prenesena na P. B., brez pravnega učinka napram tožeči stranki glede njene terjatve v višini 129.793,83 EUR. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožeča stranka zahteva od tožene, da je dolžna trpeti izvršbo na njeni nepremičnini za izterjavo terjatve tožeče stranke v višini 129.793,83 EUR. Toženi je prav tako naložilo, da je dolžna povrniti tožeči njene pravdne stroške.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava in predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče neutemeljeno očita toženi, da ni izkazala svoje trditve, da je prispevala ¾ kupnine za predmetno stanovanje. Njeno trditev sta potrdila priči M. in B. P., do njunih izpovedi pa se sodišče ni opredelilo. Sodbe se zato ne da preizkusiti. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo, da je v predmetni zadevi izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 255. člena OZ, ko je ocenilo, da M. P. in B. P. nimata dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožeče stranke. Sodišče je sicer vpogledalo v zemljiškoknjižni izpisek, vendar je zmotno navedlo, da je hipoteka tožeče stranke vknjižena šele na 6. mestu. Stanje o vpisu v zemljiški knjigi namreč izkazuje, da je pred tožečo stranko vknjižena le A. d.d., ki je odkupila vse pred tožečo stranko vpisane terjatve, ki po svoji vrednosti predstavljajo 1.043.231,51 EUR, vrednost nepremičnine pa je na dan 16.11.2008 v znesku 2.403.344,00 EUR. Dolžnika v izvršilnem postopku sta družabnika družbe I. d.o.o., kar pomeni, da dolžnika razpolagata s premoženjem iz katerega bi se tožeča stranka lahko izplačala.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopnega sodišča. Svoje pravno stališče je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe, na katero se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. V danem primeru gre za spor zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Tožeča stranka izpodbija dve darilni pogodbi, in sicer darilno pogodbo, sklenjeno med zakoncema z dne 9.10.2003 glede ½ nepremičnine stanovanja št. 64 na naslovu ......, s katero je bila lastninska polovica do ½ P. M. prenesena na P. B., ter darilno pogodbo z dne 9.10.2003 z vknjižbenim dovoljenjem z dne 13.10.2003, sklenjeno med B. P. in J. R. glede iste nepremičnine, s katero je bila lastninska pravica na predmetnem stanovanju v celoti prenesena na J. R.. Gre za neodplačno razpolaganje tretjega, ki je dolžnikov zakonec oziroma je z njim v sorodstvu v ravni vrsti. Zato se domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano (2. in 3. odstavek 256. člena OZ). Pri neodplačnih razpolaganjih (za kar je v danem primeru šlo) že samo stanje brezplačnosti zadošča za izpodbojnost. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče zmotno štelo, da je izpolnjen pogoj 2. odstavka 255. člena OZ, ko je ocenilo, da M. P. in B. P. nimata dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožeče stranke. Pri tem se sklicujejo tudi na nedovoljeno novoto, to je cenitveno poročilo z dne 16.11.2008, ki ga je pritožnica priložila pritožbi. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve o tem, da se sodbe ne da preizkusiti v delu, ki se nanaša na ugotavljanje zatrjevanega prispevka tožene stranke h kupnini za predmetno stanovanje. Sodišče prve stopnje je namreč take trditve tožene stranke štelo za izpodbite že s samim zapisom 1. točke darilne pogodbe, iz katere izhaja, da je darovalka B. P. podarila in izročila svoji hčerki R. J. v last in posest svoje stanovanje št. 64 na ..... in da bi morala toženka svojo zatrjevano lastninsko pravico uveljavljati v ustreznem postopku, česar pa ni storila. Zato je sodišče štelo njene trditve o prispevku ¾ kupnine za stanovanje kot neupoštevne. Pritožbene trditve o tem, da se sodišče ni opredelilo do zaslišanih prič M. P. in B. P., ki sta potrdila, da je toženka prispevala ¾ kupnine za predmetno stanovanje pa so s tem neutemeljene. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
1. odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP).
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – podedovano premoženje – deleži na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju deležev pravdnih strank na skupnem premoženju je treba poleg splošnega enakega doprinosa strank k skupnemu premoženju upoštevati tudi prispevek toženca v obliki njegovega prispevka s posebnim premoženjem, to je vrednostjo podedovanega dela nepremičnine.
ZOR člen 219. OZ člen 55, 58, 198. ZZZDR člen 52, 52/3. ZN člen 47.
uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - prikrajšanje - dogovor zakoncev o upravljanju skupnega premoženja
Tožnik ni bil izključen iz souporabe solastne stvari, saj poslovnega prostora ni imel nikoli v uporabi. Od nakupa ga je na podlagi dogovora uporabljala toženka. Če so se razmere spremenile in je odstopil od dogovora, bi moral v primeru, da se s toženko nista mogla sama dogovoriti za drugačen način uporabe skupnega premoženja, predlagati, da se način uporabe uredi v nepravdnem postopku. Samo zato, ker sam določene stvari, ki spada v skupno premoženje, ni uporabljal, pa še ne more zahtevati plačila uporabnine.
pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi – delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje
Nakup nepremičnine v izvršilnem postopku je originaren način pridobitve lastninske pravice in morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pridobljene pravice izročitve nepremičnine, zato reševanje predloga nasprotne udeleženke za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj in potrdil o pravnomočnosti izvršilnih sklepov sploh ne more predstavljati predhodnega vprašanja v postopku delitve stvari v solastnini.
ZUreP-1 člen 105, 105/3. ZKZ člen 2. ZZK-1 člen 1, 1/1.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - status zemljišča pred razlastitvijo - dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka - višina odškodnine
Poleg strokovnih standardov se pri določitvi odškodnine upoštevata tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.
domneva umika tožbe – izostanek z naroka obeh strank
Razpisana je bila glavna obravnava, ki ni bila prva, bi se pa postopek zaradi spremembe sodnice na njej moral začeti znova. Na glavno obravnavo ni pristopila nobena od strank. Procesna situacija utemeljuje fikcijo umika tožbe, ker zaradi neizvedenega dokaznega postopka izdaja sodba na podlagi spisa ni možna.
dogovor o ari v predpogodbi – utrditev pogodbene obveznosti strank - zamuda upnika – upniška zamuda – položitev stvari pri sodišču – učinek položitve stvari pri sodišču
Dogovor o ari je ob sklenitvi predpogodbe dopusten, pri čemer je ara dana za utrditev pogodbene obveznosti strank, ki je glede na namen predpogodbe kasnejša sklenitev glavne pogodbe.
Za presojo utemeljenosti obrestnega dela zahtevka ni pomembno, ali je pritožnik položil denar pri sodišču. Učinek položitve pri sodišču je, da je dolžnik s položitvijo dolgovane stvari prost obveznosti, medtem ko njegova zamuda in s tem tek zamudnih obresti preneha že z morebitnim predhodnim nastopom upnikove zamude.
motenje posesti – izvrševanje posesti – elementi posesti
Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma prostorski odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika. Prav navedenih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
Zakona o zdravniški službi člen 42. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike člen 66, 69, 69/3, 69/4.
plača – dodatek k plači – obvezna prisotnost na delu – nočno delo – nedeljsko delo
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za delo v posebnih delovnih pogojih, saj mu je tožena stranka utemeljeno za vsako uro obvezne prisotnosti obračunala in izplačala 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero je opravljal dežurstvo, za vsako uro obvezne prisotnosti ponoči, ob nedeljah in praznikih pa še dodatek od iste osnove. Osnova za izračun dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih je osnovna plača zdravnika le v primeru, ko opravlja delo v teh posebnih pogojih, kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti (kot v konkretnem primeru) ob praznikih, nedeljah in ponoči pa je osnova za izračun enakih dodatkov urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
ZPP člen 11, 262, 262/2, 286, 286/1, 286b. ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2, 130/3.
navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija
Pravilo o prekluziji je konkretizacija temeljnega načela hitrosti in ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic iz 11. člena ZPP ter ga je treba v skladu s tem načelnim izhodiščem tudi pravno razlagati.
Izpodbojna tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena.
V situaciji, ko je jasno, da mora biti postavljen oblikovalni zahtevek, medtem ko je sodna praksa daljše obdobje tolerirala tudi napačno postavljene (oz. neutemeljene) zahtevke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno (in ni prekoračilo pooblastil iz 285. člena ZPP), ko je tožečo stranko na naravo tožbenega zahtevka opozorilo.