povzročitev škode – protipravnost – vzročna zveza – namen kršenega predpisa – kršitev varnostnih predpisov – hranilno kreditne služba – poslovanje hranilno kreditnih služb – jamstvo za hranilne vloge – jamstvo ustanoviteljic hranilnokreditne službe– naloge Banke Slovenije – opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije
Tudi kadar je očitano ravnanje opustitev predpisane skrbnosti, je treba ugotoviti, katero posledico je želel preprečiti kršen predpis, ki je skrbnost naslovniku norme nalagal. Namen ZBS (ki ni predpis varnostne/varstvene narave) je sicer bil preprečiti insolventnost finančnih institucij oziroma zagotoviti varstvo prihrankov. Vendar je ZBS Banko Slovenije (pred uveljavitvijo ZBan) obvezoval le do bank in hranilnic. Očitek opustitve izvajanja določb ZHKS bi tožnik lahko uveljavljal kvečjemu v razmerju do ustanoviteljev, ki so bili odgovorni za poslovanje hranilnokreditnih služb.
Zakona o zdravniški službi člen 42. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike člen 66, 69, 69/3, 69/4.
plača – dodatek k plači – obvezna prisotnost na delu – nočno delo – nedeljsko delo
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za delo v posebnih delovnih pogojih, saj mu je tožena stranka utemeljeno za vsako uro obvezne prisotnosti obračunala in izplačala 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero je opravljal dežurstvo, za vsako uro obvezne prisotnosti ponoči, ob nedeljah in praznikih pa še dodatek od iste osnove. Osnova za izračun dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih je osnovna plača zdravnika le v primeru, ko opravlja delo v teh posebnih pogojih, kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti (kot v konkretnem primeru) ob praznikih, nedeljah in ponoči pa je osnova za izračun enakih dodatkov urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
valorizacija plačanega dela odškodnine – odmera pravične denarne odškodnine – pravica do izjave
V pravdnem postopku mora res biti vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izjavi, tej pravici pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih tudi opredeli. Vendar dolžnost sodišča, da se opredeli, velja le, če so navedbe dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene. Sklicevanje na odločbe sodišč, ki ne obravnavajo identičnega dejanskega stanja, ne more predstavljati navedb, ki bi bile za odločitev bistvenega pomena.
Valorizacija pomeni uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče valorizira že plačani del odškodnine po uradni dolžnosti.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – zavrženje predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
2. odstavek 235. člena ZZK-1 sodišču nalaga, da že v predhodnem preizkusu zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj zahteva le vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
motenje posesti - ureditev meje - prekinitev postopka - zadnja mirna posest - pravica do posesti - petitorni spor - ugotovitveni del izreka
Med posestnim sporom je prišlo do odločitve o pravici do posesti. Ko se v nepravdnem postopku odloči o ureditvi meje, se posredno odloči tudi o lastninski pravici na spornem svetu. V skladu s pravilom
petitorium absorbet
possessorium pa je treba v posestnem sporu upoštevati, če je ob vzporednem teku obeh postopkov, bil nepravdni postopek končan pred posestnim. V petitornem sporu so se namreč ugotavljala tudi dejstva, ki so pomembna za konkretno posestno pravdo, saj je tudi v nepravdnem postopku ureditve meje bilo treba ugotavljati dejstva zadnje mirne posesti v istem obdobju, ki je bilo sporno v posestnem sporu.
ZJU člen 194, 195, 195/1, 195/4. ZObr člen 30. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 58, 58/17. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – vojak – imenovanje v naziv – plača – količnik za določitev plače
Tožnik, ki je bil predhodno na dolžnosti z izhodiščnim količnikom 4,20, je bil zakonito preveden oziroma imenovan v naziv „major“, ki predstavlja naziv 5. stopnje, za katerega je določen količnik 4,80. Hkrati je bil zakonito imenovan na novo formacijsko dolžnost, za katero je predpisan izhodiščni količnik 4,80. Poleg tega je zakonita odločba, s katero ga je tožena stranka glede na novo formacijsko dolžnost, razporedila v plačni razred s količnikom 5,30, ker je tožnik obdržal količnik za določitev osnovne plače, pridobljen z napredovanjem – torej osnovni količnik, ker je bil višji od izhodiščnega količnika. Do višjega količnika ni upravičen, ker sodi med višje upravne delavce, za katere ne velja določba, po kateri zaposleni, ki je razporejen na drugo delovno mesto v isti ali nižji tarifni skupini v istem ali drugem organu, obdrži število plačnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
ZPP člen 11, 262, 262/2, 286, 286/1, 286b. ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2, 130/3.
navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija
Pravilo o prekluziji je konkretizacija temeljnega načela hitrosti in ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic iz 11. člena ZPP ter ga je treba v skladu s tem načelnim izhodiščem tudi pravno razlagati.
nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe – razmerje med zemljiškoknjižnim in pravdnim postopkom
V zemljiškoknjižnem postopku za zaznambo izvršbe ni mogoče upoštevati vprašanj, ki se nanašajo na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe. V skladu z določbo 86. člena ZZK-1 mora namreč zemljiškoknjižno sodišče zgolj po uradni dolžnosti zaznamovati izdani sklep o izvršbi o zemljiški knjigi in vknjižiti hipoteko na podlagi izdanega sklepa o izvršbi.
solastnika – nujno sosporništvo na pasivni strani - pasivna legitimacija – prenehanje stvarne služnosti – pravna skupnost – enotno nujno sosporništvo – neprava stranka
V postopku je nesporno ugotovljeno, da sta J. R. in A. R. solastnika in tako vpisana v zemljiško knjigo, zato je mogoč izbris služnostne pravice, ki je vpisana v zemljiško knjigo, le na način, da se v tožbi zajameta oba solastnika, saj so pravice in obveznosti obeh solastnikov enake, kar jim daje poseben položaj (položaj pravne skupnosti).
pasivna legitimacija za preklic izjave - nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja – neznani izjavitelj – anonimni vir – posredovalec informacije
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor, tisti, ki je informacijo posredoval javnosti.
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v nov postopek.
Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do sporne vsebine žaljive trditve o dejstvih in ocenilo, da je izjava objavljena v 26. številki revije M. z dne 24.6.2006, da tožnik D. S. ni šel v M. kot dopisnik, ampak je bil vodja jugoslovanske obveščevalne službe, žaljiva in posega v tožnikovo osebno dostojanstvo, ki vključuje tudi pravico do časti in ugleda (34. člen Ustave RS). V nadaljevanju je ugotovilo, da iz teksta jasno sledi, da je toženi zapisal izjavo tretje osebe, zato v tej pravdi ni pasivno legitimiran za preklic izjave. Tožba je nesklepčna, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki graja materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da od razširjevalca lažnih trditev ni mogoče zahtevati preklica izjave. V obrazložitvi navaja, da je škodo, ki jo napravi tisti, ki kleveta, mogoče odpraviti le z odstranitvijo takšnih trditev.
Pritožba je utemeljena.
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor tisti, ki je informacijo posredoval javnosti. Drugačno stališče bi namreč pripeljalo do tega, da bi se vsakdo skliceval na anonimne vire in se izognil odgovornosti za posege v osebno dostojanstvo drugih ljudi.
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni izvajalo dokazov v zvezi z neresničnimi in nedokazanimi žaljivimi trditvami o tožniku, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da ob pravilni uporabi materialnega prava izvede predlagane dokaze v nakazani smeri ter jih oceni in nato odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka (355. člen ZPP).
Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - razpravno načelo – pravica stranke do izjave
Postopek zavarovanja po izdaji sklepa o začasni odredbi mora biti kontradiktoren. Sodišče prve stopnje je postopalo v nasprotju z razpravnim načelom, ko pred odločanjem o ugovoru zoper začasno odredbo toženi stranki ni vročilo odgovora tožeče stranke na ugovor. Ne gre pa za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. tč. 2. odstavka 339. čl. ZPP, ker v odgovoru na ugovor tožeča stranka ni podajala novih pravno pomembnih dejstev, ampak so bila vsa pomembna dejstva podana v tožbi, s katero je bila tožena stranka seznanjena.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - omejeno sodno varstvo
Uvedba stečaja nad hčerinsko družbo predstavlja utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožnici, ki je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi izključno zaradi opravljanja dela v zvezi s to hčerinsko družbo, zakonito podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – podedovano premoženje – deleži na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju deležev pravdnih strank na skupnem premoženju je treba poleg splošnega enakega doprinosa strank k skupnemu premoženju upoštevati tudi prispevek toženca v obliki njegovega prispevka s posebnim premoženjem, to je vrednostjo podedovanega dela nepremičnine.
stari ZDR – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela – delovno dovoljenje
Ker v letu 2001 pri toženi stranki ni šlo za začasno povečan obseg dela, na katerega se je sklicevala v sodnem postopku kot na razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in ker v pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog obstoja delovnega dovoljenja za določen čas ni predstavljal zakonite podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena zakonito in se je transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
domneva umika tožbe – izostanek z naroka obeh strank
Razpisana je bila glavna obravnava, ki ni bila prva, bi se pa postopek zaradi spremembe sodnice na njej moral začeti znova. Na glavno obravnavo ni pristopila nobena od strank. Procesna situacija utemeljuje fikcijo umika tožbe, ker zaradi neizvedenega dokaznega postopka izdaja sodba na podlagi spisa ni možna.
pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov – čas odločanja – časovna veljavnost sprememb SZ-1
V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ-1 ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal SZ-1 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1.
Ker se je vprašanje obstoja škodnega dogodka izpostavilo šele po prejemu izvedeniškega mnenja, je ugovor neobstoja škodnega dogodka pravočasen, saj ga tožena stranka pred tem ni mogla argumentirano ugovarjati (4. odst. 286. člena ZPP).
zaznamba sklepa o izvršbi - učinek zaznambe izvršbe - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnini, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če pa je upnik hipoteko pridobil že prej, ko je bila torej v njegovo korist že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom.
Bolnikovo odklanjanje zdravljenja je mogoče ignorirati samo v primeru, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede zdravljenja. Če to sposobnost ima, je njegova zavrnitev zdravljenja za zdravnika pravno zavezujoča, pa četudi bo zato ogroženo njegovo življenje in zdravje.
Tudi povzročanje hude škode lastnemu zdravju, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno boleznijo in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), ne opravičuje zadrževanje bolnika na zaprtem oddelku, kadar je nevarnost povzročanja hude škode lastnemu zdravju mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi. Sodišče mora ekzaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na zaprtem oddelku, sicer ni mogoče izvajati.