zamudna sodba – izostanek s poravnalnega naroka – sklepčnost tožbe
Kadar sodišče ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker toženec ni pristopil na poravnalni narok, pri preizkusu sklepčnosti tožbe upošteva le navedbe v tožbi in tožbi priložene listine, ne sme pa upoštevati navedb v odgovoru na tožbo in dokazov, ki so priloženi odgovoru.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije člen 23, 23/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – večje število presežnih delavcev
Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jih je prejelo 5 od 72 delavcev, so zakonite, saj tožena stranka pri ugotavljanju presežnih delavcev ni bila dolžna uporabiti kriterijev iz panožne kolektivne pogodbe. Uporaba kriterijev je po izrecni določbi panožne kolektivne pogodbe predvidena le za odpoved večjemu številu delavcev.
Služnost se lahko priposestvuje le v obsegu, kot se je dejansko izvrševala v 20-letnem obdobju, in za namene, za katere se je ta izvrševala. Tožnika bi za pridobitev služnosti v takem obsegu, kot jo zahtevata (vožnja z vsemi vozili in za vse potrebe), morala dokazati, da sta služnost v takem obsegu priposestvovala že njuna pravna prednika.
Izpodbojna tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena.
V situaciji, ko je jasno, da mora biti postavljen oblikovalni zahtevek, medtem ko je sodna praksa daljše obdobje tolerirala tudi napačno postavljene (oz. neutemeljene) zahtevke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno (in ni prekoračilo pooblastil iz 285. člena ZPP), ko je tožečo stranko na naravo tožbenega zahtevka opozorilo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoče telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za bolečine, ki se bodo po mnenju izvedenca še manifestirale v bodoče, je potrebno odmeriti v okviru postavke odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri oškodovancu objektivni ni podano.
nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka – predlog za nadaljevanje postopka
Za vprašanje, ali je upnik dolžan predlagati nadaljevanje postopka, je treba uporabiti določbe ZPP. Za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi stečajnega postopka, tako ni potreben predlog upnika, kar pomeni, da upnik tudi ne more biti prekludiran, če v roku 15 dni od prejema napotitvenega sklepa ni predlagal nadaljevanja že začetega postopka.
leasing pogodba – prodaja na obroke – zastaranje – pričetek teka zastaralnega roka
Kadar je v leasing pogodbi, za katero se uporabljajo določila prodaje na obroke, dogovorjeno, da ima leasingodajalec možnost ob neplačilu posameznih obrokov terjati takojšnje plačilo vseh zapadlih obrokov, prične zastaralni rok ob nadaljnjem neplačevanju obrokov teči od trenutka, ko bi leasingojemalec lahko zahteval plačilo celotne obveznosti.
napačen pravni pouk – rok za odgovor na tožbo - motenje posesti – zamudna sodba
Pravni pouk sodišča prve stopnje glede odgovora na tožbo je bil napačen, zaradi napačnega opozorila pa ni mogoče šteti, da tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo. Tožena stranka je namreč na tožbo odgovorila v skladu s strani sodišča prve stopnje postavljenim rokom.
ZZK-1 člen 9, 9/2, 147, 148, 148/1, 150, 150/1. SPZ člen 38, 38/2.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka- pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve – prehod na pravne naslednike
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – krivda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnica zaradi nasilja tožene stranke umaknila v varno hišo in da sta prav zaradi tega mladoletna otroka pravdnih strank nameščena v zavodu, tožencu pa je bila v nepravdnem postopku tudi izrečena prepoved približevanja tožnici in otrokoma, je toženec dolžan tožnici povrniti stroške pravdnega postopka.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove – skrbnost dobrega strokovnjaka s področja zdravstvene nege – dolžno ravnanje – nedopustno ravnanje medicinske sestre
Prvotožena stranka je ustanova, ki se poklicno ukvarja z zdravljenjem in nego bolnikov, ter je zato presoja dolžnega ravnanja prvotoženke v razmerju do pacientov podvržena ustrezno strožjemu testu skrbnosti dobrega strokovnjaka s področja zdravljenja in nege.
Ker tožnika ob zaključku glavne obravnave nista bila več lastnika sporne nepremičnine, je odločitev o zavrnitvi zahtevka po lastninski tožbi materialnopravno pravilna.
izvršba na podlagi verodostojne listine - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - dopustna pritožbena novota - obrazložen ugovor - zaslišanje strank - subsidiarno dokazno sredstvo
V zvezi s pritožbenim očitkom, da za odločanje v pravdnem postopku ni pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, temveč Okrajno sodišče v Mariboru, gre za dopustno pritožbeno novoto. Upnik namreč v predpisanem obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni imel možnosti navesti, katero pravdno sodišče je izključno krajevno pristojno za odločanje v primeru dolžnikovega obrazloženega ugovora.
Ne drži, da je zaslišanje strank le subsidiarno dokazno sredstvo, saj je to bilo nekoč, zdaj pa velja v našem pravnem sistemu načelo proste presoje dokazov in noben dokaz nima avtomatično večje vrednosti kot drugi. Glede na to, da lahko sodišče po določbi 257. člena ZPP odločilna sporna dejstva ugotovi tudi z zaslišanjem strank, dokaznemu predlogu za zaslišanje dolžnikove zakonite zastopnice ni mogoče že vnaprej oporekati dokazne vrednosti.
ZZK-1 člen 8. SPZ člen 9, 44. ZZD člen 265. ZTLR člen 29, 51, 52, 54, 54/1, 55.
služnost - priposestvovanje služnosti - družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - dobroverna pridobitev lastninske pravice - dokazno breme
Resda je v ZTLR uzakonjeno razlikovanje med 29. členom in 55. členom ZTLR, torej med pridobitvijo lastninske in drugih stvarnih pravic na družbeni lastnini, saj je bilo slednje izključeno le, kolikor je šlo za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi, a v nobenem primeru pravica pridobljena s priposestvovanjem, ki v zemljiško knjigo ni vpisana, ne more iti na škodo dobrovernemu pridobitelju lastninske pravice. Na toženi stranki je, da dobrovernost tožeče stranke glede obstoja stvarnih pravic na nepremičnini, izpodbije.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056828
ZD člen 25, 25/2, 126, 126-4, 127, 127/3, 138, 138/1, 138/2, 163, 165, 213, 213/4. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – uporaba določb ZPP
Trditve o dedni nevrednosti bi pritožnika lahko podala že v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker ne pojasnita, čemu tega nista storila oziroma ne zatrjujeta nobenih okoliščin, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno, so te trditve kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne, saj pritožnika v tem pogledu zatrjujeta zgolj dejstva (domnevno dedno nevrednost oporočne dedinje) in ne uveljavljata kakšnih pravic.
Glede na pomanjkanje razlogov v sodbi o odločilnih dejstvih nadomestne vročitve, je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Na strani dolžnice ni prišlo do spremembe identitete pravne osebe, temveč zgolj do spremembe firme. Pravni subjekt, na katerega je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na spornih nepremičninah je tako identičen pravnemu subjektu, glede katerega je predlagana izdaja začasne odredbe (dolžnici).
Matična številka pravnega subjekta kot enolična identifikacijska številka pravne osebe namreč predstavlja ključni razlikovalni element med različnimi pravnimi subjekti, saj ostaja nespremenjena vse od vpisa pravnega subjekta v poslovni register, do njegovega izbrisa (primerjaj 46. člen Zakona o sodnem registru – ZSR), prav to številko pa kot povezovalni znak v zvezi s povzemanjem podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo določa tudi ZZK-1 (116. člen ZZK-1).
Evropska konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. KZ člen 25, 27, 42, 42/1, 42/1-2, 43, 43/1, 43/1-2, 47, 47/2, 47/2-2, 49, 96, 96/1, 126, 126/15, 196/1, 196/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3, 252/4. URS člen 2, 28, 28/1. ZKP člen 18, 18/1, 20, 39, 39/1, 39/1-4, 41, 41/2, 92, 92/2, 92/2-7, 92/4, 95, 95/4, 97, 97/1, 150, 152, 155, 155/3, 155/4, 269, 269/1, 269/1-2, 307, 307/3, 340, 340/4, 357, 357/1, 357/1-4, 369/4, 370, 370/1, 370/1-3,371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-4, 384, 498, 498/1. ZOro-1 člen 10, 81, 81/1, 81/1-4. ZPol člen 3. ZPPPD člen 2. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, ki ne zahtevajo posebnega razmerja psihotropnih substanc.
neupravičen promet z mamili - nedovoljen promet z orožjem - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - časovna odmaknjenost - nekaznovanost - udeležba - sostorilstvo - pomoč - kurir - funkcionalna enakovrednost dejanj - načelo zakonitosti - ločljivost različnih kaznivih dejanj - obteževalne okoliščine - viktimizacija - obseg dejanja - škodljive posledice - odvzem predmetov - posredni dokaz - strokovno mnenje CKTP kot dokaz - nedovoljen dokaz - sojenje v nenavzočnosti - hudodelska združba - jasnost in določnost izreka
Materialni razlogi iz 2. točke 42. člena KZ za omilitev kazni morajo biti po kvaliteti in stopnji primerljivi s formalnimi razlogi iz 1. točke tega člena. Ker so ti redki, je zadržanost pri uporabi 2. točke 42. člena KZ pričakovana. Vpliv časovne odmaknjenosti na težo kaznivega dejanja je upravičen le, če so bile škodljive posledice odpravljene ali ko so izzvenele.
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Ob takem stanju zadeve, ko taksa ni bila plačana, niti v roku, določenem v nalogu, niti v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrženju predloga za dovolitev obročnega plačila sodne takse, je sklep sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno pravilen, saj ima podlago v 105.a čl. ZPP.
Po 99. členu SPZ v primeru, če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik zahteva s tožbo da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, vznemirjanje mora biti namreč protipravno, biti torej tako, ko tretji ne izkaže nobene pravice do vznemirjanja. Gre za obrambo tožene stranke, ugovor, ni potrebna nasprotna tožba.