TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obtoženega B. S. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o krivdi, kazenski sankciji in premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako,

da je obtoženi B. S. kriv,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, pa je zaradi delne izpolnitve obveznosti za drugega nastala premoženjska škoda, s tem, da je

kot samostojni podjetnik s.p. dne 4.4.2001 na sedežu družbe VBS L d.o.o. na D. cesti 128a v L., ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu št. 2494/01 za financiranje nakupa tovornega vozila znamke Mercedes Benz Actros 25-40 v vrednosti 11.443.977,48 SIT in pogodbe št. 2495/01 o finančnem leasingu nakupa priklopnega vozila znamke Kassbohrer Z14L vrednega 2.205.912,04 SIT, preslepil takratnega komercialista za sklepanje pogodb B. F. in direktorico omenjene družbe T. F., da je od podjetnika M. M. kupil tovorno vozilo in priklopno vozilo in ta nakup dokazoval z računoma št. 146 in 147, oba z dne 4.4.2001, v katerih je bilo navedeno, da sta računa plačana avansno, kar pa ni bilo res, ter sočasno predložil leasingodajalcu, kot novemu kupcu navedenih vozil, dva svoja računa z dne 4.4.2001 in sicer št. 66/2001 za priklopno vozilo Kassbohrer in št. 67/2001 za tovorno vozilo Mercedes Benz Actros v navedenih zneskih, s podpisom pogodb pa se je zavezal plačati 36 mesečnih obrokov leasinga in zaradi česar je VBS L. na njegov račun nakazal skupno 56.298,00 EUR, obtoženec pa je nato plačal le pet obrokov in je tako VBS L. nastala škoda po pogodbi št. 2494/01 v višini 31.146,45 EUR, po pogodbi št. 2495/01 pa v višini 5.967,07 EUR, tedaj v skupnem znesku 37.112,52 EUR.

S tem je storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po 1. odstavku 228. člena KZ-1.

Po členu 58. KZ se obtožencu izreče

pogojna obsodba

v kateri se mu na podlagi določila 1. odstavka 228. člena KZ-1 določi kazen

1 (eno) leto zapora,

ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi 3 (treh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovanemu podjetju VBS L. v roku 3 (treh) let plača 37.112,52 EUR.

Po členu 105/2 ZKP je obtoženec dolžan plačati družbi VBS L. iz Ljubljane znesek 37.112,52 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Drži, da sta razliki med izrekom izpodbijane sodbe in obtožnico podani, vendar to še ne pomeni, da gre za zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da gre za očitni pisni pomoti, ki se ne nanašata na kako odločilno dejstvo. V zvezi z navedenim zapisom v izreku izpodbijane sodbe „zaradi delne izpolnitve obveznosti“ pa je potrebno še dodati, da se ta del zapisa nanaša na zakonsko besedilo kaznivega dejanja oziroma tako imenovani abstraktni del opisa dejanja, ki pa ni bistvena sestavina izreka sodbe.

Razlika med kaznivim dejanjem goljufije in kaznivim dejanjem poslovne goljufije je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Narava pravnih poslov in odnosov storilcem, vsaj v pretežnem številu primerov, ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe oziroma podjetja, razen če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije torej lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.