neupravičena pridobitev - pozneje odpadla podlaga pravnega posla - darilo - razveza zakonske zveze
Razveza zakonske zveze med toženko in tožnikom po 16 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev o izjalovitvi nagiba in za uporabo četrtega odstavka 210. člena ZOR o obveznosti vrnitve darila.
negmotna škoda - denarna odškodnina - pravična odškodnina - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti.
ZUP člen 209, 209/2.ZDO člen 156, 156/1, 157, 157/1, 158, 158/2, 158/3.
obrazložitev sodne odločbe - zavezanec za plačilo davka od premoženja - pojem uživalca nepremičnine - pravna praznina
Gre za kršitev določbe 2. odstavka 209. člena ZUP, če v obrazložitvi sodbe ni navedeno, zakaj upravni organ zavrača neko pravno pomembno ugotovljeno okoliščino in zaradi katere ni ugodil zahtevku.
ZR (1989) člen 50, 50/7. ZGD člen 584, 595, 595/1-2.
davek od dohodka iz dejavnosti - izredni odhodki
Iz podatkov in listin v upravnih spisih izhaja, da je v konkretnem primeru prvostopni davčni organ postopal v skladu s predpisi (7. odstavka 50. člena Zakona o računovodstvu) in da tožeči stranki sporna terjatev utemeljeno ni bila priznana med izrednimi dohodki.
ZZZDR člen 78, 78/4, 105, 105/2. KONVENCIJA ZN O OTROKOVIH PRAVICAH člen 12.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - spremenjene razmere - koristi otroka - predodelitev otroka
Spremembi odločbe o dodelitvi v varstvo in vzgojo se (vsaj zaenkrat) tudi oba otroka odločno upirata. Želja otrok, pri katerem od staršev bosta živela po razvezi zakonske skupnosti staršev, pa v obravnavanem primeru (glede na starost otrok - fant 14 let, dekle pa 12 let) ni tako nepomembna in neupoštevna, kot prikazuje revizija. Oba otroka sta željo sposobna izraziti (in sta med postopkom tudi jo), njuna izražena želja pa je upoštevna tako na podlagi 2. odstavka 105. člena ZZZDR kot tudi na podlagi 12. člena Konvencije o pravicah otroka (Zakon o ratifikaciji konvencije ZN o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ, št. 15/90), ki določa, da morajo države podpisnice jamčiti otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico prostega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z otrokom, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. V obravnavani zadevi je sodišče izražena mnenja otrok presodilo in ob upoštevanju drugih ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev (ta se navedena v prejšnjih odstavkih te obrazložitve)
materialnopravno pravilno odločilo, da zahteva za spremembo odločbe o vzgoji in varstvu otrok ni utemeljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - pogoji
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 68. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti pa je v takem primeru lahko podana takrat, kadar mora zapuščinsko sodišče eno od strank (in sicer tisto, katere pravico šteje za manj verjetno - 1. odstavek 213. člena ZD) napotiti na pravdo oziroma na upravni postopek. V takem primeru namreč zapuščinsko sodišče ne ureja le razmerij, ki med strankami niso sporna, ampak se mora že opredeliti o večji ali manjši verjetnosti obstoja pravic ene od strank. Pri tem opredeljevanju pa ob dejstvu, da je na sodišču, ki mora izdati napotitveni sklep (pri čemer gre še za sodišče z majhnim številom sodnikov in drugih zaposlenih), ena od strank zaposlena kot zapisnikarica (ki svoje delo opravlja pri vseh sodnikih sodišča), ni mogoče povsem zagotoviti odsotnosti predsodka udeležencev postopka glede nepristranosti sodišča in tedaj zaupanja, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi uživati v javnosti in še posebej pri udeležencih postopka. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in ob upoštevanju načela ekonomičnosti za odločanje določilo sodišče, ki je najmanj oddaljeno od krajevno pristojnega sodišča.
razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva
Navedene dejanske ugotovitve so bile podlaga za zaključek, da je toženec otrokov oče. Tožena stranka zatrjuje, da tak zaključek ni prepričljiv in da ne dokazuje zadostne stopnje "gotovosti", da je oče otroka ravno toženec. Obstajala naj bi le verjetnost, ki pa glede na naravo spora ni zadostna. Še vedno naj bi po mnenju tožene stranke obstajala možnost, da je otrokov oče P.. Tem revizijskim trditvam ni mogoče pritrditi. V postopku pred nižjima sodiščema je bilo namreč ugotovljeno, da se je P. z otrokovo materjo spoznal šele 15.12.1983 (zaradi česar z njo v kritičnem obdobju od 2.11. do 14.11.1983 spolnih odnosov ni mogel imeti), poleg tega pa je bilo tudi s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da Z. P. ni oče ml. tožnika. Vztrajanje tožene stranke, da je otrokov oče vendarle P., tako v dejanskih ugotovitvah sodišč nima prav nobene opore.
Tožba po 1. odst. 42. člena ZTLR je praviloma opustitvena tožba. Zato se tožencema, ki jima je naloženo, naj ne opravljata kovaških del na dvorišču pred delavnico, ne nalaga sprememba ali opustitev njunega dela.
Na podlagi dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi, je očitno, da je zavarovalnica na podlagi ZTSPOZ iz leta 1976 in pravnega mnenja iz leta 1985, ki je določal njegovo uporabo, dne 2.6.1987 sklenila poravnavo z oškodovanko, v kateri je navedeno, da je zaradi limitirane zavarovalne vsote z zavarovalnico dokončno urejena vsa škoda iz škodnega dogodka. Če bi sodišče tedaj razsojalo o razmerjih med subjekti, ki jih je povezal škodni dogodek, bi bilo vezano na pravno mnenje, sprejeto na občni seji dne 19.5.1985. Zato bi na podlagi tedanje zakonodaje in sodne prakse zavarovalnico in povzročitelja škode obsodilo na nerazdelno plačilo zneska 5.000.000,00 starih dinarjev oškodovanki. Višji tožbeni zahtevek proti zavarovalnici (ki bi ga terjala bodisi oškodovanka, bodisi zavarovanec kot povzročitelj škode) bi zavrnilo in bi prepustilo oškodovanki in povzročitelju škode, da medsebojno uredita svoje razmerje iz škodnega dogodka za škodo, ki presega limitirano zavarovalno vsoto. V danem primeru je torej zavarovalnica izvensodno uredila svoje razmerje tako, kot je določal zakon in kot bi odločilo sodišče, zlasti pomembno pa je, da je tedaj tudi izpolnila vso svojo obveznost, ko je izplačala zavarovalno vsoto in likvidirala zavarovalni primer. Ker URS v 2. členu zagotavlja pravno varnost, ne sme biti danes tisti, ki je tedaj spoštoval zakon in sodno prakso, v neenakem položaju do tistih, ki jih je v to prisililo sodišče.
Dokazovanje lojalnosti po 3. odstavku 63. člena ZDen je dovoljeno; glede na domnevo nelojalnosti nosi dokazno breme stranka, ki zatrjuje, da je bila oseba lojalna.
Nezakonit je akt lokalne skupnosti, s katerim ta ustanovi novo lovišče iz dela lovišča, ki ga ima že v upravljanju lovska organizacija in ji to po postopku, ki ga določa Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, zaradi razlogov iz 27. člena tega zakona, ni bilo odvzeto iz upravljanja.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2. ZKP 1977 člen 545, 545/1-1, 546.
povračilo gmotne in negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor) - individualizacija škode - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da predstavljajo duševne bolečine zaradi neutemeljeno vzete prostosti enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske narave. To stališče je pravnoteoretičnega pomena in ne vsebinskega. Torej ne vpliva na opredelitev, katere vrste škode se priznava in v kolikšni višini. Zajeti mora pač vse tovrstne nepremoženjske škodne posledice, ki so pravno priznane, da je lahko ta oblika škode in odškodnina zanje celovita. Povedano velja za denarno ovrednotenje nastale nepremoženjske škode (in ne posega v možnosti oškodovanca, ki jih ima po določilu 546. člena tedaj veljavnega ZKP, po katerem ima pravico do objave v javnih sredstvih informiranja).
izredna pravna sredstva - obnova postopka - nepravočasen predlog za dovolitev obnove postopka
V okviru objektivnega roka za določitev obnove, ki je materialnega značaja, se pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka presoja z začetkom teka subjektivnega roka, ki je postavljen v osebno sfero predlagatelja in se računa od dneva, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog, ali je dobila možnost, da ga uveljavi. Po izteku tega (procesnega) roka predlog za obnovo postopka ni več dopusten, ne glede na to, da objektivni rok po tretjem odstavku 423. člena ZPP v zvezi z 69. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, še ni potekel.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126.ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-2.
starostna pokojnina - vštetje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo
Ker je šlo pri zaposlitvi tožnika za opravljanje pogodbeno določenega dela (sečnja, spravilo in obdelava lesa) proti proviziji ali odstotkih na količino lesa, temu razmerju ni mogoče dati pravnega pomena delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost
V primeru, ko je določena okoliščina konstitutivni element disciplinske kršitve, določene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, te iste okoliščine ni mogoče hkrati upoštevati kot kvalifikatorne okoliščine oziroma hujše posledice v smislu 89. člena Zakona o delovnih razmerjih.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - dokončni sklep - pravni učinki
Dokončna odločba, s katero je tožena stranka ugotovila, da tožniku preneha delovno razmerje, pravno učinkuje vse dotlej, dokler se v sodnem postopku ne razveljavi ali spremeni. Ker tožnik ni zahteval sodnega varstva (niti pred tem varstva pravic), ta sklep obstaja, zato mu tudi sodišče ne more zanikati pravnega učinka samo zaradi tega, ker naj bi bil domnevno nezakonit. Inštitut dokončnosti oziroma pravnomočnosti je absolutne narave in močnejši od interesa, da se odpravijo morebitne napake predhodnega postopka.