TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Reviziji se ugodi in se sodbi sodišča prve in druge stopnje spremenita, tako da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Tožena stranka Z. T. d.d. L., Območna enota C. mora plačati tožniku M. R. 837.600,00 SIT (osemstosedemintridesttisočšeststo tolarjev 00/100) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.3.1993 dalje do plačila, prav tako pa mora od 1.4.1991 dalje plačevati znesek 1.155,48 SIT mesečno (entisočstopetinpetdeset tolarjev 00/100) in sicer do 15.5.1991 dospele rentne obroke v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, z zakonitimi zamudnimi obrestmi."

2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Na podlagi dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi, je očitno, da je zavarovalnica na podlagi ZTSPOZ iz leta 1976 in pravnega mnenja iz leta 1985, ki je določal njegovo uporabo, dne 2.6.1987 sklenila poravnavo z oškodovanko, v kateri je navedeno, da je zaradi limitirane zavarovalne vsote z zavarovalnico dokončno urejena vsa škoda iz škodnega dogodka. Če bi sodišče tedaj razsojalo o razmerjih med subjekti, ki jih je povezal škodni dogodek, bi bilo vezano na pravno mnenje, sprejeto na občni seji dne 19.5.1985. Zato bi na podlagi tedanje zakonodaje in sodne prakse zavarovalnico in povzročitelja škode obsodilo na nerazdelno plačilo zneska 5.000.000,00 starih dinarjev oškodovanki. Višji tožbeni zahtevek proti zavarovalnici (ki bi ga terjala bodisi oškodovanka, bodisi zavarovanec kot povzročitelj škode) bi zavrnilo in bi prepustilo oškodovanki in povzročitelju škode, da medsebojno uredita svoje razmerje iz škodnega dogodka za škodo, ki presega limitirano zavarovalno vsoto. V danem primeru je torej zavarovalnica izvensodno uredila svoje razmerje tako, kot je določal zakon in kot bi odločilo sodišče, zlasti pomembno pa je, da je tedaj tudi izpolnila vso svojo obveznost, ko je izplačala zavarovalno vsoto in likvidirala zavarovalni primer. Ker URS v 2. členu zagotavlja pravno varnost, ne sme biti danes tisti, ki je tedaj spoštoval zakon in sodno prakso, v neenakem položaju do tistih, ki jih je v to prisililo sodišče.