• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 50
  • >
  • >>
  • 681.
    VSK sodba I Cp 159/2006
    26.9.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02144
    ZOR člen 154, 156, 154, 156.
    povzročitev škode na stanovanju - odstranitev škodne nevarnosti
    Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v stanovanju zaradi zamakanja v jeseni leta 2000, in ker je ugotovilo, da je bil vzrok zamakanja v stanovanje tožeče stranke zelo slabo stanje strehe v delu, kjer se nahaja kopalnica tožene stranke, ter v delu, kjer se nahaja terasa tožene stranke, pri čemer je toženec prizidek na mestu terase izdelal nestrokovno in malomarno in da so dela nedokončana, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo zahtevi tožeče stranke po povrnitvi škode.

     
  • 682.
    VSM sodba I Cp 1831/2005
    26.9.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20391
    ZOR člen 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4, 195, 195/2, 200, 203, 216, 353, 358, 358/4.
    nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - cesija terjatve iz naslova stroškov prevoza
    da gre v danem primeru nedoletnemu tožniku enotna odškodnina za vso nepremoženjsko škodo, saj gre za hude nepremoženjske škode, ki se prelivajo in druga drugo med seboj pogojujejo, kot je pravilno ocenilo prvo sodišče in tudi ob dejstvu, da bo tožnik kmalu vstopil v najstniško obdobje, ko bodo zanj vse škode še večje duševno trpljenje in med seboj prelivajoče in jih bo doživljal kot kvalitativno celoto.

     
  • 683.
    VSM sodba I Cp 1441/2003
    26.9.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM20390
    ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1, 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1. ZPP člen 353, 353.
    izvenzakonska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - solastni delež na stanovanju
    V skupno premoženje pravdnih strank je spadal osebni avto, ki ga je toženec kupil v času izvenzakonske skupnosti, ne pa stanovanje, ki ga je kupil po razpadu te skupnosti. Ni pomembno, ali je kupnino za stanovanje pridobil s prodajo skupnega avtomobila. Nakup stanovanja po prenehanju izvenzakonske skupnosti je predstavljal toženčevo odločitev, ki ne more biti ne v škodo, ne v korist tožnici.

     
  • 684.
    VDS sodba Pdp 940/2005
    22.9.2006
    delovno pravo
    VDS03796
    ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1-2, 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1-2.
    izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Fizično obračunavanje s sodelavko, grožnje in dejstvo, da je delavec sodelavki pljunil v obraz, so tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, da z delavcem ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

    Delavec se ni odzval vabilu na zagovor, čeprav je bil pravočasno vabljen. Zaradi odhoda k zdravniku je svojo odsotnost opravičil 5 minut pred predvidenim zagovorom, vendar to ne pomeni, da mu delodajalec ni omogočil zagovora.

     
  • 685.
    VDS sklep Pdp 808/2006
    22.9.2006
    delovno pravo
    VDS03804
    ZDR člen 52, 53, 54, 55, 56, 63, 63/1, 204, 204/3, 52, 53, 54, 55, 56, 63, 63/1, 204, 204/3.
    javna dela - transformacija delovnega razmerja - rok - sodno varstvo
    Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja, ker meni, da je bila pogodba za določen čas sklenjena nezakonito oz., da mu je delovno razmerje za določen čas prenehalo nezakonito, se šteje, da je najkasneje z dnem prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas zvedel za kršitev svoje pravice. Zato s tem dnem začne teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva po določbi 204/3 člena ZDR. Isto velja za spor v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, sklenjene v skladu s 63. členom ZDR.

    Za pogodbo o zaposlitvi, ki jo brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene z delodajalcem - izvajalcem javnih del, ne velja določba 54. člena ZDR. Določba 54. člena ZDR ureja le posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je v ZDR tudi umeščena med določbe, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če gre za opravljanje javnih del, določbe o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas sploh ne pridejo v poštev.

     
  • 686.
    VSM sodba I Kp 608/2006
    22.9.2006
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSM20326
    KZ člen 133, 133/1, 133/2, 146, 146/1, 224, 224/1, 133, 133/1, 133/2, 146, 146/1, 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
    grdo ravnanje - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje
    Pri preizkusu napadene sodbe po prvem odstavku 383.

    člena ZKP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče

    prve stopnje kršilo kazenski zakon, ker je kaznivo

    dejanje grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ

    v škodo obdolženega in oškodovanca pravno opredelilo kot

    eno kaznivo dejanje, čeprav gre za osebnostno kaznivo

    dejanje in je obd. s svojim ravnanjem opisanim pod točko

    1 prvostopnega izreka, dejansko izvršil dve kaznivi

    dejanji grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ,

    in sicer eno zoper obd., drugo pa zoper oškodovanca.

    Vendar brez pritožbe upravičenega tožilca, pritožbeno

    sodišče ne more odpraviti kršitve kazenskega zakona, ki

    je bila storjena v korist obd., zato jo v tej sodni

    odločbi zgolj ugotavlja.

     
  • 687.
    VSM sodba I Kp 842/2005
    22.9.2006
    kazensko materialno pravo
    VSM20327
    KZ člen 11, 133, 133/1, 11, 133, 133/1.
    silobran
    Na mestu je pritožničino opozorilo, po katerem je treba

    v obravnavani zadevi upoštevati, da je bil obdolženi

    tisti, ki je pričel izzivati in da je S. B. celo udaril,

    kar ob znanem stališču, da silobran zoper silobran ni

    mogoč/dovoljen odpira vprašanje dovoljenosti njegovega

    dejanja, s katerim je oškodovanca nedvomno poškodoval.

    Toda natanko to je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo,

    pri čemer je zaradi izostale sorazmernosti med

    obdolženčevim napadom in odvračanjem le-tega s strani

    oškodovanca in ostalih dveh prič pravilno ugotovilo, da

    se je ravnanje slednjih sprevrglo v nov napad, ki ga

    obdolženi, glede na to, da je bil njegov napad že

    nevtraliziran, ni bil več dolžan trpeti.

     
  • 688.
    VSM sklep I Cp 2217/2006
    22.9.2006
    civilno procesno pravo
    VSM20386
    ZPP člen 105 a, 105 a.
    sodna taksa - presumpcija umika tožbe
    Pooblaščenec tožnika je prejel opomin 21.6.2006. Taksa

    plačana 24.7.2006 je bila plačana prepozno po izteku 15

    dnevnega roka, ko se je tožba na podlagi drugega

    odstavka 105. a člena ZPP že štela za umaknjeno.

     
  • 689.
    VDS sodba Pdp 102/2005
    22.9.2006
    delovno pravo
    VDS03915
    ZDR člen 90, 90. ZJU člen 149, 149/1, 149/1-1, 150, 150/1, 151, 151/1, 163.
    javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
    Določili 149. in 163. člena ZJU kot specialnega predpisa, urejata postopek nadaljnje ohranitve delovnega razmerja javnega uslužbenca, katerega delo na delovnem mestu, na katerem dela, ni več potrebno. Na podlagi 1. točke 1. odstavka 149. člena ZJU se v primeru, da je podan poslovni razlog, javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb premesti na prosto uradniško delovno mesto oz. strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu. Če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša, se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi (1. odstavek 150. člena ZJU), če soglaša, pa stranki skleneta aneks pogodbi o zaposlitvi (1. odstavek 151. člena ZJU). ZJU torej ne predvideva instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR, ampak delodajalca glede nadaljnje ohranitve zaposlitve delavcu, kateremu se odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, omejuje tako, da lahko delavca premesti na drugo delovno mesto le pod pogoji iz 163. člena ZJU.

     
  • 690.
    VDS sodba Pdp 581/2005
    22.9.2006
    delovno pravo
    VDS03782
    ZDR člen 88, 88/3, 90, 88, 88/3, 90.
    redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
    V skladu s členi 88/3 ter 90 ZDR je potrebno v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe preveriti možnosti zaposlitve delavca pri delodajalcu, pri katerem je delavec zaposlen in ne pri drugem delodajalcu.

     
  • 691.
    VSM sodba I Cp 767/2005
    22.9.2006
    civilno procesno pravo
    VSM20412
    ZPP člen 243, 337, 337/1, 243, 337, 337/1.
    pravilnost izvedenskega mnenja - nepravilen izračun uspeha v pravdi
    Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, na katerega sta pravdni stranki sicer dali pripombe, nista pa predlagali novega izvedenca. Sodišče samo o vprašanjih, ki jih je obravnaval izvedenec ne more sprejemati drugačnih zaključkov, saj z ustreznim strokovnim znanjem ne razpolaga in je prav zato postavilo izvedenca (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

     
  • 692.
    VSM sodba I Kp 294/2006
    21.9.2006
    kazensko materialno pravo
    VSM20325
    KZ člen 50, 137, 173/1, 50, 137, 173/1. ZKP člen 386, 386.
    zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Kršitev kazenskega zakona pritožba uveljavlja v

    posledici zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Takšna

    kršitev pa ni mogoča. Kazenski zakon je kršen le tedaj,

    ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko

    stanje kazenski zakon nepravilno uporabi ali pa ga sploh

    ne uporabi. Uveljavljanje tega pritožbenega razloga je

    zato ostalo brez vsake podlage. Kršitev, na katere je

    dolžno paziti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

     
  • 693.
    VDS sodba Pdp 1302/2005
    21.9.2006
    delovno pravo
    VDS03802
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 54, 52, 52/1, 52/1-4, 54.
    pogodba o zaposlitvi - določen čas - transformacija delovnega razmerja
    Negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko pridobival posle v enakem obsegu, predstavlja tipični poslovni riziko, ki ga ni mogoče prevaliti na delavce in ni zakonski razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

     
  • 694.
    VDS sodba in sklep Pdp 1490/2005
    21.9.2006
    delovno pravo
    VDS03810
    ZZZPB člen 18, 52/2, 54, 54/2-3, 18, 52/2, 54, 54/2-3.
    plača - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev sredstev
    Čeprav je tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani Zavoda RS za zaposlovanje prejemala denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, teh prejemkov ni potrebno upoštevati pri odločanju o tožbenem zahtevku iz naslova plač, ki ga tožnica uveljavlja zoper delodajalca.

    Morebitni odškodninski zahtevek Zavoda RS za zaposlovanje do delodajalca po 54. členu ZZZPB nima vpliva na odločitev o tožničini upravičenosti do izplačila plač, torej na razmerje delodajalec - delavec.

     
  • 695.
    VDS sodba Pdp 1573/2005
    21.9.2006
    delovno pravo
    VDS03762
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
    Pri individualnih odpustih ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev. Če delodajalec kriterije uporabi, je njegova izbira delavcev, glede katerih je prenehala potreba po opravljanju njihovega dela, lahko zgolj bolj objektivna.

     
  • 696.
    VSM sodba I Kp 646/2005
    21.9.2006
    kazensko materialno pravo
    VSM20324
    KZ člen 25, 50, 134, 134/1, 25, 50, 134, 134/1.
    huda telesna poškodba - dokazna ocena
    Prav te okoliščine, ki so jih potrdile priče, pa je

    navedel tudi oškodovanec in so skladne tudi s

    strokovnimi ugotovitvami izvedenca medicinske stroke o

    načinu nastanka poškodb, ki jih je le-ta utrpel.

    Prvostopno sodišče je zato ravnalo povsem prav, ko je

    poklonilo vero oškodovancu, pričam in izvedencu

    medicinske stroke, saj so njihove izpovedbe skladne,

    verodostojne in nepristranske.

     
  • 697.
    VDS sodba in sklep Pdp 1345/2005
    21.9.2006
    delovno pravo
    VDS03901
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 109, 108, 109.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku - odpravnina
    V primeru, ko je delavec tudi družbenik družbe, v kateri je zaposlen, njegovega statusa delavca ni mogoče obravnavati ločeno od statusa družbenika. Zaradi izjave, ki jo je tožnik podal kot družbenik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ne more uspešno uveljaviti svojih zahtevkov zoper ostale družbenike iz naslova delovnega razmerja (dodatek za delovno dobo, odpravnina po 109. členu ZDR). Izjava družbenika, dana v postopku izbrisa družbe (o prevzemu obveznosti družbe), se je namreč nanašala na obveznosti, ki bi jih imela družba do tretjih oseb, ne na obveznosti do družbenikov.

     
  • 698.
    VSK sodba I Cpg 134/2006
    21.9.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003573
    ZOR člen 141, 141.
    spornost pogodb - oderuške pogodbe - obresti - neutemeljenost pritožbenih navedb
    Kar se tiče trditve tožene stranke, da naj bi šlo pri posojilnih pogodbah za oderuške pogodbe, pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da za obstoj oderuške pogodbe ne zadostuje le splošen ugovor glede previsokih obresti, ampak bi moral toženec konkretizirano zatrjevati in tudi dokazati druge elemente oderuške pogodbe, ki jih določa 141. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem je pogodba nična, če kdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost (subjektivni element) in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti (objektivni element). Glede obeh elementov pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in tej ugotovitvi se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, toženec ni ničesar konkretnega navajal.

     
  • 699.
    VSK sklep II Cpg 107/2006
    21.9.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003731
    ZPP člen 83, 83/1. ZIZ člen 61, 61/2, 62.
    začasni zastopnik – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – zanikanje obstoja poslovnega razmerja – negativno dejstvo – dokazno breme
    Postavitev začasnega zastopnika dolžniku omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.
  • 700.
    VSK sklep I Cpg 121/2006
    21.9.2006
    sodni register
    VSK0003565
    ZGD člen 396, 398, 396, 398.
    izbris družbe
    Po 396.čl. ZGD sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavi sodišče z navedbo imen in naslovov vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom, pri čemer mora biti v objavi navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15-ih dneh in da bo sicer sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz registra. Po 398.čl. ZGD pa v primeru, če ugovor ni vložen ali ga sodišče zavrne, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi, proti temu sklepu pa je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave. Taka določila po mnenju pritožbenega sodišča potrjujejo stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko upnik zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ni vložil ugovora, ne more razlogov, ki bi jih sicer navajal v tem ugovoru, navajati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Glede na to, da je bil sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavljen v Uradnem listu RS in da v 15-ih dneh ni bil vložen ugovor, je ta sklep postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da so upniki privolili v prevzem dolga. Zato tega dejstva, da naj bi obstajala zoper družbo terjatev, tudi če je pravnomočno prisojena, ne morejo več uveljavljati v pritožbi zoper sklep o izbrisu.

     
  • <<
  • <
  • 35
  • od 50
  • >
  • >>