denarna renta - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Glede na nesporno dejstvo, da je bila tožnica ob nesreči stara šele 8 let pa je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da samo zato nima pravice do denarne rente. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnica pridobila srednješolsko izobrazbo in je jasno, da jo je pridobila po in ne pred nesrečo, saj je bila takrat stara 8 let. Ugotovitve sodišča, da se je tožnica z veliko težavo po oceni zadostno usposobila za strojepisje, torej ne pomeni, da bi se tožnica v kolikor nesreče ne bi bilo, prav tako s težavo usposobila za strojepisje, saj je šolo končala po nesreči in je nesreča nedvomno vplivala tudi na njen šolski uspeh. Razlogovanje sodišče, da tožnica administrativnih del ne bo mogla opravljati zaradi bolezni, ki jo je imela že pred nesrečo, pa ne izhaja iz nobenega izvedenega dokaza saj je že z odločbo z dne tožnici priznana invalidnost II. kategorije, ki je 80 % posledica nesreče in le 20 % posledica njene prejšnje bolezni.
Določba 379. čl. ZOR je upoštevana za vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in zanje velja desetletni zastaralni rok. Ta rok pa ne velja za toženko, kajti toženka je k dolgu pristopila pred tem, ko je tožeča stranka zoper glavno dolžnico dosegla izvršilni naslov. Za toženo stranko, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo velja triletni zastaralni rok.
ugovor tretjega - denarna kazen - reformatio in peius
Kazen v višini 300.000,00 SIT je po stališču pritožbenega sodišča prej prenizka kot previsoka za 3-letno uspešno izmikanje cenitvi nepremičnine v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, ki je postala pravnomočna 11.06.2002, vendar pritožbeno sodišče zaradi načela prepovedi reformatio in peius kazni ni moglo zvišati (359. člen v zvezi s 366. členom ZPP in členom 15 ZIZ).
poškodba pri delu - pasivna legitimacija - pritožbena novota
Tožnik se je poškodoval na delovnem mestu v okviru svojega delovnega področja, ko je opravljal dela za tuj račun, to je za toženo stranko. Taka ugotovitev zadošča za nadaljnji sklep, da je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za tožnikovo varnost pri delu in v nadaljevanju, da je odgovorna za nastalo škodo.
posledica začasne odredbe - namen predlagane začasne odredbe
Če sodišče izda začasno odredbo in z njo prepove lastniku odtujitev ali obremenitev nepremičnine, je posledica take odredbe omejitev dolžnikove razpolagalne sposobnosti.
ZDoh-1 člen 5, 26, 26/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 42, 44.
nagrada izvedencu za opravljeno delo
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 44. čl. določa, da je vrednost točke enaka vsakokratni veljavni vrednosti točke po Odvetniški tarifi, torej sedaj 110,00 SIT, sodišče je zato pri odmeri nagrade pravilno upoštevalo to vrednost, gre za znesek v brutto višini, saj je za plačnika odločilen zmnožek, ki ga je dolžan plačati.
URS člen 25, 25. ZPP člen 86, 339, 394, 86, 339, 394.
predlog za obnovo postopka – pravica do pritožbe – absolutna bistvena kršitev postopka – pooblastilo
Pritožba zoper sodno odločbo je devolutivno pravno sredstvo, o katerem odloča sodišče druge stopnje v senatu treh višjih sodnikov. Če odloči o njej sodišče prve stopnje, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
najemnina (tudi) kot pravni pojem – nezmožnost preizkusa odločbe – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pojem najemnine ni le ekonomske narave (ta je v domeni izvedenca), pač pa tudi pravne, pri čemer je glede na sprejeto stališče sodne prakse uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Tožnik po nasprotni tožbi bi lahko v primeru, če bi svoj delež nepremičnine oddal, zanj dobil profitno najemnino. Enako bi toženka po nasprotni tožbi, če bi želela najeti tak del stanovanjske hiše kot ga predstavlja tožnikov del, morala zanj plačati profitno najemnino.
sprememba tožbe – privolitev tožene stranke – dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti – neizdaja sklepa o dopustitvi spremembe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka ni privolila v spremembo tožbe, vendar to še ne pomeni, da sodišče spremembe ne bi smelo dovoliti, nasprotno, iz 1. odstavka 185. člena ZPP izhaja, da sodišče dovoli spremembo tožbe tudi kadar toženec tej spremembi nasprotuje, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Ni dvoma, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo, čeprav o tem ni sprejelo posebnega (procesna) sklepa. Ta pomanjkljivost pa ni take narave, da bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, kar bi lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Tožeča stranka utemeljeno graja sklep sodišča prve stopnje tožeča stranka glede odločitve o ugovoru pasivne legitimacije toženih strank. Tudi če drži, da je do dejanja prvotožene stranke prišlo brez predhodnega dogovora, je pasivna legitimacija ostalih treh toženih strank podana, saj se od dejanja niso ogradile, dejanje pa je bilo storjeno v njihovo korist. Pri tem ni pomembno, ali so tudi same odstranile ograjo, pač pa dejstvo, razvidno iz omenjenega odgovora pooblaščenca, da so poleg prvotožene stranke, tudi druga, tretja in četrta tožena stranka na poziv pooblaščenca tožeče stranke pred vložitvijo tožbe odklonile mirno vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, to je, namestitev ograje na mesto, kjer je stala pred odstranitvijo. Ob pravilni uporabi materialnega prava se tako izkaže, da je tožbeni zahtevek utemeljen tudi zoper drugo, tretjo in četrto toženo stranko.
V sklepu o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravice do poplačila, lahko sodišče upošteva samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka (3.odst. 208.čl. ZIZ). Ta pogoj morajo izpolnjevati tudi terjatve oseb iz 3.tč. 1.odst. 197.čl. ZIZ. Terjatve teh oseb so privilegirane samo toliko, da imajo prednost pri poplačilu pred upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo nepremičninsko izvršbo.
stari ZDR – disciplinski postopek – odločba disciplinske komisije – vročanje – pooblaščenec – rok za ugovor
Ker je tožnika v disciplinskem postopku zastopal pooblaščenec, teče rok za ugovor zoper odločbo disciplinske komisije od tedaj, ko je bila ta odločba vročena pooblaščencu (ne glede na to, kdaj je bila vročena tožniku).
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki 1. odst. 371. člena ZKP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja. Nepravilna sestava senata torej pomeni, da senat ni bil sestavljen tako, kot zahteva zakon, nepravilna sestava senata pa je seveda tudi takrat, kadar je nepravilno številčno razmerje med sodniki in sodniki porotniki. Razmerje predsednik senata in trije sodniki porotniki je nepravilno številčno razmerje. Takšna sestava senata je tako v nasprotju z določbo 25. člena ZKP. Za nepravilno sestavo senata gre, če je pri sprejemu sodbe sodeloval tudi nadomestni sodnik porotnik iz 290. člena ZKP.
Sodišče v obrazložitvi sodbe obrazloži vsa tista odločilna dejstva, ki so navedena v izreku sodbe in izhajajo iz opisa posameznih kaznivih dejanj. Navedeni morajo biti konkretni razlogi, zakaj sodišče določeno odločilno dejstvo, navedeno v sodbenem izreku v opisu dejanja, to je dejstvo, zaradi katerega šteje, da je obtoženec dejanje storil in da ga je storil tako, kot je v opisu dejanja navedeno, šteje za dokazano. Sodišče mora navesti konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih utemeljuje, da zagovor posameznega obtoženca ni verjeten oziroma zakaj zagovor posameznega obtoženca sprejema, kar mora utemeljiti v povezavi z izvedenimi dokazi in na podlagi teh dokazov napravljenimi dokaznimi zaključki. Enako morajo biti ocenjene izpovedbe prič ter drugi v postopku izvedeni dokazi. Če so bistvo dokaznega gradiva tako imenovani prisluhi, je potrebno v sodbi, v kateri so dokazni presoji podvrženi prisluhi kot dokazi, tudi v zvezi s prisluhi v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi navesti, kateri izmed prisluhov dokazuje, katero izmed odločilnih dejstev in zakaj ter zakaj je njegova vsebina takšna, da sodišče z analizo prisluha šteje, da je določeno dejstvo dokazano. Skladno z določbo 7. odst. 364. člena ZKP je obrazložitev dejanskega stanja sestavljena v določitvi dejstev, ki jih je treba dokazati, sklepih o rezultatih dokaznega postopka ter oceni uspelosti dokazovanja po presoji sodišča pri navedbah, katera dejstva so dokazana oziroma nedokazana. Dokazne ocene pa ni in s tem tudi ne obrazložitve dejanskega stanja v sodbi, če je v sodbi naveden le potek dokaznega postopka, povzeta vsebina izvedenih dokazov oziroma dokaznega materiala brez njegove analize in ocene.
ZVCP-1 člen 122, 122/3, 132, 132/3, 122, 122/3, 132, 132/3.
preizkus alkoholiziranosti - odklonitev - novi dokazi in dejstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje premalo pozornosti posvetilo dejstvu ali je obdolženec kritičnega dne potem, ko mu je policist odredil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, sploh pihal v elektronski alkotest, torej sodišče prve stopnje ni nedvomno ugotovilo ali obdolženec sploh ni pihal v elektronski alkotest ali pa je začel pihati vanj, pa je s tem početjem predčasno prekinil sam. Kljub različnim izpovedbam prič M. in G. o tem dejstvu, kot to tudi upravičeno izpostavlja pritožba, pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da ta razlika ni bistvena in ugotovilo, da obdolženec pihanja, torej preizkusa ni opravil. Pri tem je sodišče prve stopnje prezrlo, da je prav od ugotovitve navedenega dejstva, torej ali je obdolženec sploh pihal v elektronski alkotest, ali do tega pihanja sploh ni prišlo, pomembna in odvisna presoja, ali je v nadaljevanju preizkus alkoholiziranosti bil zakonito izveden.
odpravnina - nadomestilo plače - direktor - razrešitev - pravica do obrambe - zagovor
Tožniku pravica do obrambe v postopku razrešitve z mesta direktorja ni bila zagotovljena niti v minimalnih okvirih, saj ga tožena stranka na sejo, na kateri je o tem odločala, ni vabila, ter mu ni vročila razširjenega predloga za razrešitev. Zaradi tega je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine zaradi nezakonite predčasne razrešitve, ki je bila za ta primer predvidena v pogodbi o zaposlitvi, utemeljen.
Odpravnina zaradi predčasne razrešitve in nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je neutemeljeni razrešitvi sledilo, se ne izključujeta in je tožnik upravičen tudi do reparacije za čas, ko dela zaradi nezakonite odločitve tožene stranke ni opravljal.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog - odpoved pogodbe
Dejstvo, da je tožena stranka pri odločitvi o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevala slabše rezultate uspešnosti tožnika v primerjavi z rezultati (obsegom prodaje) njegove sodelavke, ki je delala na enakem delovnem mestu prodajnega zastopnika, ne daje podlage za zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi (ob sicer izkazanem poslovnem - ekonomskem razlogu) redno odpovedana iz razloga nesposobnosti, niti ne daje podlage za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Izboljšani rezultati poslovanja v času po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ko je tožena stranka dobila novo stranko in odprla nova tržišča, ne dokazujejo, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati ekonomsko stanje v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa ekonomskega stanja po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi.