ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti – neodplačno razpolaganje – preizkusno obdobje – določitev trajanja preizkusnega obdobja
Pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih in pravnih zaključkov sodišča prve stopnje. Dolžnica pri sklepanju darilne pogodbe ni ravnala z namenom zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Darilna pogodba je predstavljala zgolj uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - pravni interes za ugovor - nasprotna izvršba
Umik izvršilnega predloga pomeni konec izvršbe (ne pa tudi nujno konec izvršilnega postopka), ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku. V primerih, ko o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi izvršbe ne pomeni konec izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec faze oprave izvršbe. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.
ZPP člen 339, 339/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(2), 14/2-1(3), 239.
začetek stečaja – odločanje o začetku stečajnega postopka – odločanje sodišča v roku – domneva insolventnosti
V pritožbi, vloženi po odvetniku, je dolžnik navedel, da je sodišče o predlogu za začetek stečajnega postopka odločilo izven zakonsko določenih rokov iz 239. člena ZFPPIPP. S tem pritožbenim argumentom ne more uspeti, ker morebitna prekoračitev instrukcijskih rokov, določenih za odločanje sodišča, ni niti bistvena kršitev določb postopka.
Namen razrešitve upravitelja je zagotoviti pravilen, zakonit in čim hitrejši potek konkretnega insolvenčnega postopka, kaznovanje in discipliniranje upravitelja pa ni ne namen ne cilj razrešitve upravitelja. Institut razrešitve upravitelja je smiselno uporabiti, kadar je mogoče z njim zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem največjem možnem deležu. Upraviteljevo ravnanje mora bistveno vplivati na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja in na poplačilo upnikov.
Upnik ima tako sicer prav, ko navaja, da prodaja ni bila dovolj transparentna, saj ni bilo objavljeno javno vabilo k dajanju ponudb. Vendar pa ta kršitev v ničemer ni vplivala na nemoten tek stečajnega postopka in na poplačilo upnikov. Pomembno dejstvo tudi je, da je prodaja potekala v soglasju z ločitvenim upnikom, pa tudi dejstvo, da sta pravnomočna sklepa o soglasju k sklenitvi prodajnih pogodb, tako neuspešne, ko je upravitelj odstopil od pogodbe zaradi neplačila kupnine, kot ta zadnja, ki je bila uspešna. Pritožnik je imel možnost in pravico, da se zoper izdana sklepa pritoži, česar pa ni storil.
Podana kršitev torej ni takšne narave, ki bi glede na sedanje stanje zadeve terjala rezrešitev upravitelja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005105
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, je te določbe potrebno razlagati tako, da se smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005103
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne odkazuje na smiselno uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično 202.d do 202.f člen ZP-1, ki urejajo možnost, pogoje in postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in čeprav iz pojasnil predlagatelja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G) izhaja, da naj za imetnike tujih vozniških dovoljenj odložitev izvršitve ne bi prišla v poštev, je ob ustavnoskladni razlagi zakona, ki jo je sodišče dolžno uporabiti ne glede na stopnjo v pravosodni hierarhiji, aktivno in kreativno, po lastni "ustavni vesti", ne da bi bila absolutno vezana na kakšno od metod razlage, še manj pa na poglede pripravljavcev strokovnih gradiv k predlogom zakonov, osmi odstavek 22. člena ZP-1 mogoče in potrebno razlagati tako, da je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dopustno in potrebno uporabljati tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki se jim izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
sklep o prodaji - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe
Ob presoji predloga upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se ne presojajo okoliščine, ki jih želi uveljaviti pritožnik. Način prodaje in prodajna cena – v primeru javne dražbe gre za izklicno ceno – se presojata ob izdaji sklepa o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP. Če upnik načinu prodaje in izklicni ceni ni ugovarjal v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne more več uveljavljati.
nedopusten poseg v sodbo s skrajšano obrazložitvijo - drugačna sodba s polno obrazložitvijo
Z izdelavo sodbe s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP je sodišče prve stopnje v zadevi že razsodilo in svojo odločitev sporočilo strankama. Takšna sodba že učinkuje, sodišče prve stopnje pa je nanjo v celoti vezano (320. člen ZPP) in vanjo ne sme posegati (če pravdne stranke zoper njo ne napovejo pritožbe, postane pravnomočna). Izdaja (iste) sodbe oz. odločbe s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP je tako zreducirana zgolj na dopolnitev obrazložitve (sodba je namreč že bila izdana oziroma je odločitev že bila sprejeta) z namenom zagotoviti stranki, ki je pritožbo napovedala, možnost vložitve učinkovitega pravnega sredstva.
stroški postopka - potrebni stroški - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Ob upoštevanju dejstva, da v obravnavani zadevi ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, tovrstnih okoliščin namreč tožena stranka v oporo izbire odvetnika izven delovnega območja prvostopnega sodišča ni zatrjevala in dokazovala, zgolj dejstvo, da tožena stranka svojo dejavnost opravlja v Ljubljani in da si je zato utemeljeno izbrala odvetnika iz Ljubljane, ne utemeljuje prisoje njegovih stroškov za prihod na glavno obravnavo kot potrebnih v smislu določbe 155. člena ZPP.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
nagrada upravitelja - znesek kupnine - osnova za izračun nagrade - višina nagrade upravitelja - stroški - končni načrt razdelitve
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnice, da bi sodišče prve stopnje moralo nagrado upraviteljice obračunati od zneska kupnine, zmanjšanega za vse stroške, vključno z nagrado. Ker se višina nagrade šele izračunava, je kot osnovo za izračun potrebno upoštevati znesek kupnine, zmanjšane za vse preostale stroške, razen nagrade.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
Položaj, ki ga ureja osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP, vključuje le najbolj ogrožene skupine. Dolžnika, ki je od 2016 dalje v zaporu, ni mogoče umestiti v skupino najbolj ogroženih.
stvarna pristojnost – upravna zadeva – premoženjski spor
Glede na to, da obveznost toženca temelji na pogodbeni podlagi (in sicer Pogodbi z dne 24. 2. 2011), ne drži stališče sodišča prve stopnje, da navedena zadeva predstavlja upravno zadevo, saj določilo 146h. člena ZVO-1, ki po 10. 5. 2016 ureja zakonsko pristojnost tožnice izdati odločbo o odvzemu dodeljenih sredstev, v času dodelitve nepovratne finančne spodbude tožencu februarja 2011, ni veljalo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopoln predlog – zavrženje predloga – nepopolna vloga – ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov – pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke (kot predlagatelja), da sama poda podatke o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 in druge zgoraj navedene podatke in izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085213
OZ člen 432. ZFPPIPP člen 129. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
pogodba o pristopu k dolgu – začetek osebnega stačaja nad dolžnico – strošek prijave terjatve v osebnem stečaju – potrebni stroški – stroški pooblaščenca – potni stroški – odvetnik iz kraja izven območja sodišča – urnina – odsotnost iz pisarne – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
V pogodbi o pristopu k dolgu je bilo izrecno določeno, da tožeča stranka pristopa k dolgu dolžnika po Kreditni pogodbi (prvi odstavek 2. člena) in da bo plačevala obveznosti po Kreditni pogodbi v istih rokih, pod istimi pogoji in v isti višini, kot veljajo za dolžnika (tretji odstavek 2. člena). Ni šlo torej za vzpostavitev samostojne, od dolžnice neodvisne obveznosti, kot to protispisno trdi pritožnica, pač pa ravno nasprotno – obveznosti tožeče stranke so lahko le takšne, kot veljajo za dolžnico. To je nenazadnje tudi glavna značilnost pogodbe o pristopu k dolgu, saj se z njo tretji upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika (prim. 432. člen Obligacijskega zakonika). V predmetni zadevi pa ni sporno, da upnik (tožena stranka) nasproti dolžnici ni imela terjatve na plačilo stroškov priglasitve terjatve v stečajnem postopku. Torej je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je ne more imeti niti do tožeče stranke.
ZPP-UPB3 člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6, 396/3.
obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - nova dejstva ali dokazi - subjektivni rok - objektivni rok
Stranka ima za obnovo po 10. točki 394. člena ZPP dva roka. Subjektivni rok traja 30 dni in se računa od dne, ko je izvedela za obnovitveni razlog oziroma od dne, ko ga je mogla uveljaviti (6. točka 396. člena ZPP). Po izteku objektivnega roka petih let se obnova ne dovoli, čeprav je stranka šele po izteku roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog. Zunaj tega objektivnega roka je mogoče uveljavljati le obnovitvena razloga iz 2. in 4. točke 394. člena ZPP.
ZKP člen 314, 314/6. Navodilo o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah člen 12, 12/5.
zvočno snemanje glavne obravnave - prepis zvočnega zapisa glavne obravnave - zahteva stranke - kopija prepisa zvočnega zapisa
Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi. Po petem odstavku 12. člena Navodila o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 32/2000) se lahko izda kopija prepisa zvočnega zapisa na zahtevo strank. Kot že rečeno iz spisovnega gradiva ni razvidno, da bi obtoženec in zagovornik zahtevala izdajo kopije prepisa zvočnega zapisa glavne obravnave z dne 16. 6. 2016. Oba pa sta tudi sicer bila na tej glavni obravnavi navzoča in sta bila neposredno seznanjena z vsemi dokazi, ki so se izvajali, vključno z neposrednim zaslišanjem izvedenke sodnomedicinske stroke. Iz kazenskega spisa pa je še razvidno, da ga je zagovornik pregledal že po izdelavi prepisa zvočnega posnetka (list. št.117/a-c) in sicer 4. 7. 2016 (list. št. 123) in 17. 8. 2016 (list. št. 131), obakrat pred vložitvijo pritožbe. Glede na navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki, da naj bi prvo sodišče na zgoraj opisan način, kršilo obtožencu pravico obrambe.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0086440
SZ-1 člen 30, 30/1, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 118. OZ člen 197. ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 8.
spor majhne vrednosti – upravljanje večstanovanjskih stavb – upravnik – obratovalni stroški – aktivna legitimacija – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – statusno preoblikovanje upravnika
Ob ugotovljenem materialnem statusnem preoblikovanju prve družbe upravnice so na novo družbo in posledično na tožečo stranko kot univerzalno pravno naslednico prešla tudi vsa pravna razmerja, ki so izvirala iz sklenjenih pogodb o upravljanju prvotne družbe upravnice. Nova družba je vstopila v celotni pravni položaj prvotne upravnice. Prvi odstavek 71. člena SZ-1 ureja razmerja etažnih lastnikov s tretjimi osebami, dobavitelji. Upravniku ne prepoveduje zalaganja svojih sredstev za poplačilo obveznosti etažnih lastnikov, kadar jih slednji ne plačajo.
Sodišče od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP zahteva, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. V individualnih delovnih sporih sodišče hkrati delavca pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča (36. člen ZDSS-1. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0007023
KZ-1 člen 44, 44/3, 44/4, 58, 58/4, 324, 324/3. ZKP člen 76, 76/3, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 372, 372-5.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu – glavna kazen – stranska kazen – prepoved vožnje motornega vozila – izrek pogojne obsodbe – obvezen izrek stranske kazni – nerazumljiv kaznovalni predlog državnega tožilca – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca
Sodišče v sodbi, s katero se obtoženec spozna za krivega na podlagi priznanja krivde in sprejetega priznanja krivde, ne more izreči strožje kazenske sankcije kot jo je predlagal državni tožilec. Če je kaznovalni predlog nejasen in dopušča več razlag, s tem pa tudi različne kazenske sankcije, mora sodišče izreči takšno kazensko sankcijo, ki je za obdolženca najbolj ugodna, sicer stori kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
plača - samostojni podjetnik - statusno preoblikovanje - pravna oseba - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca
Na strani tožene stranke je prišlo do statusne spremembe v tem smislu, da se je tožena stranka (samostojni podjetnik) statusno preoblikovala v pravno osebo. S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo glede na določbe 667. člena ZGD-1 kapitalska družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Zato je navedena d. o. o. pravdna stranka, to je tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu, poleg prvotnega toženca.
Obravnavani individualni spor je posledica ravnanja tožene stranke, saj so se pri sklepanju pogodb o zaposlitvi z dodatnimi ustnimi dogovori o višini plač voznikov (tudi tožnika), kakor tudi pri obračunavanju prejemkov iz delovnega razmerja delavcev pojavljale nepravilnosti, očitno z namenom, da se zmanjšajo obveznosti za zaposlene iz naslova plačila davkov in prispevkov. Prav iz teh razlogov je bilo potrebno obsežno delo izvedenke in številne dopolnitve. Tudi sicer pa pritožbi v tem delu ni mogoče pritrditi, saj zgolj pavšalna kritika izvedenskega mnenja ni sprejemljiva. Sodišče prve stopnje torej s tem, ko ni postavilo novega sodnega izvedenca, ni z ničemer kršilo določb pravdnega postopka.