intervencija – pravni interes – sosporniški intervenient – poziv na dopolnitev nepopolne vloge – laična vloga
Tožeča stranka je predlagala, da sodišče o pravdi obvesti drugo pogodbeno stranko iz kreditne pogodbe. Ta je v pravdo vstopil in priglasil intervencijo na njeni strani. Ker iz spisa izhaja, da gre za kreditno pogodbo, kjer sta tožeča stranka in predlagani intervenient kreditna zavezanca in ker gre za spor o veljavnosti te pogodbe, ima tožeča stranka in stranski intervenient interes za sodelovanje v postopku. Pri tem ni pomembno, kot zmotno meni pritožba, da stranski intervenient ni v izjavi, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, ponovno obrazložil, da je stranka kreditne pogodbe, ki se v tej pravdi izpodbija (199. člen ZPP).
ničnost pravnega posla - oblikovanje prave volje - nesposobnost razumeti pravno dejanje - poslovno nesposobna oseba - nerazsodna oseba v času sklepanja pogodbe - sposobnost razsojanja - pravne posledice
Tudi v tej pravdi toženec ni mogel dokazati, da bi drugotoženki v celoti ta denar plačal oziroma pogodbo izpolnil; zlasti pa je tožeča stranka dokazala, da drugotoženka v času sklepanja sporne pogodbe ni mogla oblikovati prave volje in zato je sklep sodišča prve stopnje, da je taka pogodba nična, materialnopravno pravilen.
goljufija - posojilo - ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu
Ker je obdolženec torej vedel, da oškodovancu posojenega denarja ne bo mogel vrniti, vendar mu je kljub temu obljubljal nasprotno, kar je podkrepil tudi s podpisom potrdila z dne 6. 5. 2015 in ko oškodovancu vse do danes denarja še ni vrnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086829
OZ člen 83, 149, 150, 153, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – razbremenilni razlogi – varstvo pri delu – prispevek oškodovanca – skrbnost dobrega strokovnjaka – neskrbnost oškodovanca – zavarovanje civilne odgovornosti – odgovornost za škodo iz obrtne dejavnosti – podjemna pogodba – pojem delavca – pojem lastnega delavca – pogodba o zaposlitvi – zavarovalna pogodba – zavarovalna polica – zavarovalno kritje
Razlaga pritožnice, da se za lastnega delavca po splošnih pogojih zavarovalne pogodbe lahko šteje le delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato zavarovalnica za škodo, ki nastane delavcu, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe, ne odgovarja, ni pravilna. Njena pogodbena stranka je sklenila zavarovanje, ki krije zahtevke tretjih oseb in lastnih delavcev, torej je očitno, da je imela namen zavarovati vse rizike. Z razlago, ki jo ponuja pritožnica, pa bi tožnik kot pogodbeni delavec njenega zavarovanca ostal brez kritja, ker ne bi štel ne kot tretja oseba ne kot lastni delavec. Pritožbeno sodišče tudi ni spregledalo, da je zavarovanec zatrdil, da mu je zavarovalni agent zagotovil, da sklenjena zavarovalna pogodba krije tudi delavce, ki zanj delajo po pogodbi, ter da je bilo delavcev skupaj (zaposlenih in pogodbenih) točno toliko, za kolikor je bilo dano zavarovalno kritje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085232
OZ člen 640, 660. ZPP člen 337, 337/1.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – neizvedba del – napake v izvedbi – izvedensko mnenje – nepredložitev dokumentacije – manjvrednost izvedenih del zaradi napake – predlog za postavitev izvedenca – ogled – pobotni ugovor
Tožena stranka je tista, ki je vtoževanemu plačilu za izvedena dela nasprotovala z ugovorom, da so bila nekatera dela izvedena z napako, zaradi česar je s pobotnim ugovorom zahtevala primarno plačilo stroškov odprave napak, podredno pa znižanje plačila. Nedvomno je bilo zato trditveno in dokazno breme o obstoju napak na strani tožene stranke. Prav tako je bilo na njeni strani trditveno in dokazno breme v zvezi z manjvrednostjo izvedenih del zaradi teh napak, česar glede na zgoraj navedeno brez predložitve relevantne dokumentacije ni zmogla.
ugotovitev obsega zapuščine - nujni dedni delež - izračun dednega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vračunanje vrednosti darila - darilna pogodba - povečanje dednega deleža - stranke zapuščinskega postopka - izločitev nepremičnin iz zapuščine - odpoved dedovanju - prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka
Za stranke zapuščinskega postopka se sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka.
V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0085233
OZ člen 125, 190, 239, 395, 631. ZFPPIPP člen 261.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - neupravičena obogatitev - ex lege pobot - plačilo podizvajalcu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve do naročnika - dospelost terjatve - stečaj glavnega izvajalca
Neposredni zahtevek podizvajalca nastane po samem zakonu, ko se izpolnijo vse predpostavke po 631. členu OZ. Ena izmed predpostavk za tovrsten zahtevek je, da v razmerju med naročnikom in izvajalcem obstaja ter je dospela izvajalčeva terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Če v razmerju med naročnikom in izvajalcem pravica zahtevati plačilo za posel, ki ga je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem opravil podizvajalec, še ni dospela, podizvajalec ne more zahtevati neposrednega plačila od naročnika, četudi je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem ta terjatev že dospela.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. 8.. ZOFVI člen 53a, 53a/2, 59, 59/1, 59/2, 59/3.. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4, 39, 39/1.. ZIntPK člen 4, 37.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ravnatelj - razrešitev s funkcije - sodno varstvo
ZZ v prvem odstavku 39. člena zagotavlja sodno varstvo zoper sklep o razrešitvi direktorja v primeru kršitev postopka razrešitve, ki lahko bistveno vplivajo na odločitev. Zato razrešitev direktorja javnega zavoda ni nezakonita zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev, ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na odločitev o razrešitvi.
V posledici zakonite razrešitve je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove zaposlitve, ki jo je tožnik sprejel. Razlog nesposobnosti je podan, če je ravnatelj, ki je v delovnem razmerju, razrešen s funkcije, saj to pomeni, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil s toženo stranko, ni bilo posebnih določb glede nadaljevanja delovnega razmerja v primeru predčasne razrešitve s funkcije ravnatelja. Predčasna razrešitev tožnika tako že sama po sebi pomeni, da tožnik več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela ravnatelja, zato tudi ne more izpolnjevati obveznosti iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
materialno pravo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fotografije kot dokaz
Pritožnica zmotno meni, da so fotografije, posnetek ter ključna priča in sodni izvedenec materialno pravo. Navedeno so dokazi, s katerimi se dokazuje zatrjevana dejstva. Zato ni utemeljen očitek, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Če pa s temi navedbami meri na to, da sodišče teh dokazov ni pravilno ocenilo, gre za očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
zapuščina – obseg zapuščine – prehod zapuščine na dediče – trenutek zapustnikove smrti – stanje na dan zapustnikove smrti – vezana denarna sredstva – sprostitev depozita na drug račun – vročitev pooblaščencu – naknadna vročitev pooblaščencu – odprava kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja na 132. člen ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Banka je sodišče obvestila, da je bilo na dan smrti zapustnice 11. 6. 2015 (in tudi na dan 16. 10. 2015) stanje na navedenem računu vezanega depozita 42.000,00 EUR, sodišče je na naroku dediče seznanilo, da v zapuščino spada tudi vezan depozit v višini 42.000,00 EUR. Ker je odločilno stanje na dan zapustničine smrti, ima pritožba prav, da tudi sredstva denarnega depozita v višini 42.000,00 EUR spadajo v zapuščino.
Svoje obveznosti delodajalca sta dogovorno izvajala skupno v razmerju do tožnika na kraju škodnega dogodka, zato je njuna odgovornost solidarna za ugotovljeno opustitev dolžnega ravnanja, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v vzročni zvezi s posledično tožnikovo škodo.
predlog za zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - pozivni sklep - poprava predloga - potrdilo o izvršljivosti - izvršljivost terjatve
Upnica je zadostila zahtevi iz petega odstavka 40. člena ZIZ, ko je v predlogu za zavarovanje denarne terjatve opredelila izvršilni naslov. S tem je zatrjevala tudi, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
V konkretnem primeru je kavza omenjenega posla v tem, da bo tožeča stranka na nepremičnini, ki jo je prejela v last in posest na podlagi menjalne pogodbe, zgradila določen poslovni, trgovski in stanovanjski objekt. Če se tožeča stranka kasneje odloči (zgolj od nje same je odvisna odločitev), da objekta na nepremičnini sploh ne bo zgradila, to pomeni, da je zaradi pozneje nastalih okoliščin pri tožeči stranki odpadla podlaga pravnega posla, spričo česar je pravni posel prenehal veljati (prvi odstavek 39. člena OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0086815
OZ člen 134, 178, 183. ZEPT člen 11. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4. ZPP člen 8, 360, 360/1.
pravica do dobrega imena in ugleda pravne osebe – pravica do svobode izražanja – okrnitev dobrega imena in ugleda pravne osebe – odškodninska odgovornost upravljavca spletnega foruma – izjava kot trditev o dejstvih – žaljiva obdolžitev
Upravljavec spletnega foruma ni dolžan preverjati resničnosti vseh objav, dolžan pa je reagirati na prejeto opozorilo in odstraniti morebitna žaljiva in protipravna sporočila.
stavbna pravica - družbena lastnina - nastanek stavbne pravice na podlagi zakona - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice
Določilo drugega odstavka 271. člena SPZ je bilo sprejeto, da bi se omogočilo nadaljevanje v prejšnjem sistemu nastalih razmerij, ko sta bila zemljišče in stavba dve pravno samostojni stvari. Ker že prejšnji družbenolastninski sistem graditelju, kakršen je tožnik, ni priznaval celovitega lastninskopravnega varstva, ga mu tudi sedaj – s priznanjem stavbne pravice – ni mogoče nuditi.
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 6a, 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-9.
manjša verbalna kršitev - prekršek neznatnega pomena - ustavitev postopka o prekršku - ocena škodljive posledice - zakonski znak prekrška
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 7 izpodbijane sodbe nanaša na oceno škodljive posledice iz 6.a člena ZP-1 in ne na presojo prepovedane posledice kot zakonitega znaka prekrška po 6. členu ZJRM-1, saj je prepovedana posledica kot zakoniti znak obravnavanega prekrška dovolj določno opisan v sami določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – za redno rabo potrebna zveza z javno cesto – obstoječ priključek za javno cesto – stroški postopka
Določena nujna pot je najustreznejša, ker je glede na geometrijske karakteristike najmanj obremenjujoča, najlaže in najhitreje izvedljiva, stroškovno najcenejša, dosedanja uporaba služečih nepremičnin prve nasprotne udeleženke pa ne bo bistveno okrnjena.
V skladu z določbo 323. člena ZPP predsednik senata z lastnoročnim podpisom podpiše le izvirnik odločbe. Iz izvirnika izpodbijanega sklepa izhaja, da ga je lastnoročno podpisala razpravljajoča sodnica. Sklep, ki se izda v fizični obliki, pa se nato lahko vroči strankam v overjenem prepisu, kar je tudi značilnost obravnavanega primera.