OZ člen 346. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 15.
plačilo hrambe – plačniki hrambe – državni organi – pravna subjektiviteta – splošni zastaralni rok
Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami v 15. členu določa, da so plačniki hrambe Ministrstvo za notranje zadeve, državno tožilstvo oziroma sodišče. Vsi našteti so državni organi, ki nimajo svoje pravne subjektivitete, za njihovo ravnanje pa odgovarja Republika Slovenija, torej tožena stranka. Sodišče ima zato prav, ko pravi, da za to pravdo ni pomembno, kateri od organov bi moral plačati posamezni račun.
USTAVNO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080262
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 337, 337/1.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – kmetijsko zemljišče – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – postopek za določitev odškodnine
Odškodnine za razlaščena zemljišča ni mogoče odmeriti po kriterijih za stavbna zemljišča, saj so pred izdajo prostorskega akta, sprejetega zaradi gradnje infrastrukture – razširitve pokopališča, predstavljala kmetijska zemljišča.
Zamudne obresti so pravilno dosojene od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.
Svoje obveznosti delodajalca sta dogovorno izvajala skupno v razmerju do tožnika na kraju škodnega dogodka, zato je njuna odgovornost solidarna za ugotovljeno opustitev dolžnega ravnanja, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v vzročni zvezi s posledično tožnikovo škodo.
razlastitev – odškodnina – status razlaščenega zemljišča – izvoren status – gozdno zemljišče – višina odškodnine – podlaga razlastitve
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 343/2015, ki se nanaša na povsem identično dejansko stanje, kot v obravnavani zadevi, se določba 105. člena ZUreP-1 ne nanaša na položaje, ko je pred uveljavitvijo akta, ki je podlaga za razlastitev, zemljišče pridobilo status stavbnega zemljišča samo zaradi razlastitve.
S pravnomočno odločbo GURS je bilo na matičnem področju rešeno predhodno vprašanje glede pravilnosti podatkov zemljiškega katastra o spornem zemljišču, zato je bilo prvo sodišče vezano na to odločitev pristojne geodetske uprave (prvi odstavek 13. člena ZPP).
zavarovanje odgovornosti – prometna nesreča – nova škoda – nepremoženjska škoda – renta – izgubljeni zaslužek – ugovor zastaranja
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz istega škodnega dogodka, a v času sklepanja zunajsodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg. Zato je sodišče pravilno zavzelo stališče do odločilnega vprašanja, ali je bilo ob podpisu zunajsodne poravnave gotovo, da bo do amputacije noge prišlo.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0080270
URS člen 22, 156. ZUstS člen 23, 23/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 360, 360/3, 362, 362/1. ZOPNI člen 28, 28/2.
prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti – odvzem premoženja nezakonitega izvora – zavrnitev predloga za prekinitev postopka – meje pritožbenega preizkusa – domneva nedolžnosti – kršitev ustavnih pravic – kazenska odgovornost
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče sámo in sedaj pretehtati vse strankine argumente, ki govorijo v prid njenemu predlogu za prekinitev postopka, in v primeru pozitivnega odgovora, sámo prekiniti postopek? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopenjskega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče mu svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, zlasti ne, še preden je sodišče prve stopnje sploh sprejelo kakršno koli vsebinsko odločitev.
Kazenska odgovornost tožencev v postopku po ZOPNI ni predhodno vprašanje za odločitev v pravdni zadevi.
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/7, 186, 186/2. ZOPOKD člen 24, 25.
poslovna goljufija - zahteva za preiskavo - nesoglasje preiskovalnega sodnika - zahteve ni vložil upravičen tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.
odgovornost države za delo policista - pooblastila policije - prekoračitev pooblastil - silobran - načelo sorazmernosti - soprispevek oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo v policijskem postopku kršeno načelo sorazmernosti, ker so policisti brez potrebe grobo oziroma surovo ravnali s tožnikom in zato prekoračili svoja pooblastila, poleg tega pa je bilo trajanje pridržanja predolgo glede na njegov namen. O protipravnosti nastale škode torej ne more biti nobenega dvoma.
Jezikanje in omalovažujoč odnos tožnika do organov oblasti nista pravnorelevanten vzrok za nastalo škodo, ki izvira iz obravnavanega posega v tožnikovo osebno integriteto in svobodo, saj mora tudi s takšnimi državljani policija ravnati po prepisanem postopku.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – zavrženje tožbe – končni uspeh v pravdi
Za sodišče pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov ni odločilno, ali so razlogi, zaradi katerih tožeča stranka nima več pravnega interesa za tožbo, morda na strani tožene stranke. Za odločitev o pravdnih stroških je odločilen le končni uspeh v pravdi.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004864
ZPP člen 7, 212. ZM člen 16, 16/2.
bianco menica - menično pooblastilo - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi je toženec ponudil trditev, da menice in menične izjave ni podpisal. Zato je bilo na njem dokazno breme, da podpisa na menični izjavi in menici nista njegova.
V konkretnem primeru je bila bianco menica dana v zavarovanje vseh obveznosti podjetja G. d.o.o. Ker se je pooblastilo za izpolnitev menice navezovalo na obveznosti podjetja G. d.o.o., pritožbeni ugovor, da se pooblastilo ni moglo raztezati na obveznost iz kasneje sklenjene pogodbe o izdaji garancije, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086086
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 455, 455/1.
narok - preložitev naroka - izostanek z naroka - opravičljiv izostanek - izostanek iz zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo - opustitev zaslišanja stranke - dokazna ocena - dobava blaga - odložitev izročitve do plačila kupnine
Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka ne zadošča, da zgolj predloži zdravniško opravičilo. V opravičilu morajo biti navedena dejstva, na podlagi katerih je zdravnik ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. Opisano mora biti zdravstveno stanje, ki mogoča preizkus, ali zdravstveno stanje stranki res ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. 8.. ZOFVI člen 53a, 53a/2, 59, 59/1, 59/2, 59/3.. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4, 39, 39/1.. ZIntPK člen 4, 37.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ravnatelj - razrešitev s funkcije - sodno varstvo
ZZ v prvem odstavku 39. člena zagotavlja sodno varstvo zoper sklep o razrešitvi direktorja v primeru kršitev postopka razrešitve, ki lahko bistveno vplivajo na odločitev. Zato razrešitev direktorja javnega zavoda ni nezakonita zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev, ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na odločitev o razrešitvi.
V posledici zakonite razrešitve je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove zaposlitve, ki jo je tožnik sprejel. Razlog nesposobnosti je podan, če je ravnatelj, ki je v delovnem razmerju, razrešen s funkcije, saj to pomeni, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil s toženo stranko, ni bilo posebnih določb glede nadaljevanja delovnega razmerja v primeru predčasne razrešitve s funkcije ravnatelja. Predčasna razrešitev tožnika tako že sama po sebi pomeni, da tožnik več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela ravnatelja, zato tudi ne more izpolnjevati obveznosti iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Upnika kljub temu ne smeta zlorabljati izvršbe za izterjavo preživninskih obveznosti, ki več ne obstajajo. Če je resnično obstajal zatrjevani dogovor, da se preživnina ne plača, ampak nabavi računalnik, ki je bil tudi upnikoma izročen, ali je bilo še kaj plačano na račun preživnine, kar dolžnik ni pravočasno zatrjeval v ugovoru, je pošteno izvrševanje sodnega varstva v izvršilnem postopku (9. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko le takšno, da upnika umakneta predlog za izvršbo za obveznosti preživnine, ki so zajete v takšnem dogovoru, in za vse druge obveznosti preživnine, ki so bile že plačane. Zakonodajalec je zlorabo izvršbe opredelil tudi kot kaznivo dejanje.
Točka g) prvega odstavka 121. člena ZIL-1 določa, da se sodba objavi. Objavi se sodba, ki se opira na katero od preostalih točk prvega odstavka 121. člena ZIL-1. Ta predpostavka je bila v tej zadevi nedvomno izpolnjena.
Ker sta odločitvi o uničenju izdelkov in o ugotovitvi kršitve pravnomočni, ne more biti dvoma, da je treba izreke obeh sodb objaviti, kolikor je bilo z njimi ugodeno zahtevkom.
zastopanje - pooblastilo - izguba procesne sposobnosti
Dolžnica neutemeljeno nasprotuje zastopanju upnika. Upnikov pooblaščenec, odvetnik, je upravičen do zastopanja, čeprav splošno pooblastilo časovno izhaja še iz postopka pridobitve izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Četudi stranka izgubi procesno sposobnost (tudi zaradi morebitne bolezni), se postopek nadaljuje, če ima stranka pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
načelo neposrednosti - nadomestni sodnik porotnik - enako varstvo pravic - učinkovita obramba - sedežni red
Samo če je sedežni red v razpravni dvorani tudi za obtožence takšen kot je za državnega tožilca, lahko šele ob takšnih pogojih obtoženec celotnostno spremlja postopek dokazovanja, kar mu omogoča izvajanje učinkovite obrambe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000005
KZ-1 člen 49, 171, 171/1, 191,191/1. ZKP člen 234, 234/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 383.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - celovita dokazna ocena - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - zakonski znaki kaznivega dejanja
Okoliščine, da poškodbe oškodovanke niso bile opazne, pa tudi še ne pomeni, da obdolženec oškodovanke ni pretepal, jo lasal, brcal,..., kot mu je to očitala obtožba. Glede na izvedene dokaze pa tudi ne gre dvomiti, da je obdolženec poskrbel, da drugi oškodovankinih poškodb niso videli, oškodovanka pa je tudi sicer sama povedala, da jo je obdolženec pretepel vedno le takrat, ko sta bila sama ali v navzočnosti otrok.