Ker tožnica zoper toženki ni uveljavljala solidarnega plačila, ampak je zoper vsako od njiju postavila (ločen) poseben zahtevek, prvo toženka upravičeno navaja, da jima je sodišče prve stopnje neutemeljeno v solidarno plačilo naložilo tožničine pravdne stroške.
Pritožnica si inštitut tako imenovane neprave obnove (407. člen ZKP) napačno razlaga. Izrek enotne kazni je namreč skladno z določbami 47. in 48. člena KZ-1 obvezen in zato ne more biti od volje ali soglasja obsojenca odvisno, ali pristaja na izrek enotne kazni ali ne. Neprava obnova kazenskega postopka pa je tudi sama po sebi obsojencu v korist, saj pri združevanju več zapornih kazni enotna kazen nikoli ne doseže seštevka.
ZSReg člen 19, 36, 36/1. ZGD-1 člen 23, 23/1, 23/2, 41, 511. ZNP člen 37.
pravni interes družbenika za pritožbo - varstvo firme
Posplošene navedbe oziroma predvidevanja, da se z registracijo subjektov vpisov ustvarja zmeda na trgu, s čimer naj bi se povzročila neposredna škoda družbi E. in njemu kot manjšinjskemu družbeniku, ne izkazujejo njegovega pravnega interesa za izpodbijanje firme subjekta vpisa.
Registrsko sodišče ni načeloma izključilo pravnega interesa A. A. kot družbenika v družbi E. Zavzelo je le stališče, da družbenik ni konkretizirano izkazal, v čem naj bi bile z izpodbijanim sklepom prizadete njegove družbeniške pravice. Kot dodaten razlog za svojo odločitev pa je še pojasnilo, da bi lahko imela pravni interes za varstvo firme le družba, ki bi menila, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme. Slednje pomeni, da je družba tista, ki ima najprej upravičenje, da lahko drugi družbi prepreči vpis firme, ki se ne razlikuje jasno od njene firme.
ZIZ člen 192, 192/2, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izpolnitev obveznosti - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - izročitev ključev - posredna posest - ogled stanovanja - prijava stalnega prebivališča - zavrnitev dokaznega predloga
Upnik bi moral predlog za izvršbo vložiti zoper tiste osebe, ki dejansko bivajo v nepremičnini, v primeru, če bi mu dolžnica stanovanje prazno svojih stvari in oseb že izročila v neposredno posest.
Ob presoji nedopustnega ravnanja je potrebno presoditi, ali je za to dolžno ravnanje značilno oziroma je objektivno predvidljivo, da bi zaradi njegove opustitve lahko nastala negativna posledica (škodni dogodek). Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja, pri presoji pa je potrebno izhajati iz konkretnih okoliščin in pričakovane skrbnosti ravnanja običajnega človeka.
vznemirjanje lastninske pravice - posegi v zasebno zemljišče z namenom ureditve javne ceste - kategorizacija cest - protipravnost posega upravitelja cest
Glede na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS je kategorizacija cest brez predhodne pridobitve lastninske pravice protipravna in protiustavna, zato se tožena stranke ne more braniti z argumentom, da je kot upraviteljica javnih cest in poti dolžna skrbeti za prevoznost in vzdrževanje javnih cest.
ZZK-1 člen 86, 87, 88.. ZIZ člen 46, 46/1, 170.. SPZ člen 143.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - prisilna hipoteka
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.
SODNE TAKSE - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079688
ZST-1 člen 11, 11/5, 30, 30/2, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/3, 105a, 105a/3.
izpodbijanje veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe - nepremoženjski spor - postopek za plačilo takse - pravna sredstva zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera sodne takse - presoja odmerjene višine sodne takse - sodno določena vrednosti spornega predmeta - pridržana pritožba - pravica do pravnega sredstva - končna incidenčna odločba - pravica do sodnega varstva - domneva umika - pravni interes - denarna sredstva
Ustavno skladna je takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke zatrjevane kršitve določb ZST-1 (19. do 30. člen ZST-1) glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse, ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1, ki v tem smislu predstavlja končno (incidenčno) odločbo.
Od drugačni razlagi, po kateri je preizkus sodno določene vrednosti spornega predmeta dopusten šele po pritožbi zoper odločbo o tožbenem zahtevku, bi bilo poseženo v pravico stranke do sodnega varstva oziroma do učinkovitega pravnega sredstva. Stranke, ki takse ne plačajo v prepričanju, da je bila taksa napačno odmerjena, namreč tvegajo, da se bo štelo, da je tožba umaknjena, s čimer je poseženo v njihovo pravico do sodnega varstva.
Sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore.
Iz vmesne bilance stanja na dan 30. 6. 2016 izhaja, da denarna sredstva tožnice (47.491,00 EUR) skoraj štirikrat presegajo višino dolgovane sodne takse (12.755,00 EUR). Že zato ni razloga, da tožnica ne bi mogla priskrbeti sredstev za plačilo sodne takse takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082771
OZ člen 766. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 337. ZOdvT člen 17, 17/2.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških stroškov – dogovor o višjem plačilu za opravljeno delo – dokazno breme – prekluzija
Sodišče v pravdnem postopku sodi skladno z razpravnim načelom v okviru dejstev, ki jih navedejo stranke v svoji trditveni podlagi in na podlagi predloženih (in izvedenih) dokazov. Dolžnost strank torej je, da navajajo dejstva in predlagajo dokaze, kar morajo storiti pravočasno.
Sodišče je glede vprašanja upravičenosti plačila za tožnikovo delo utemeljeno izhajalo iz takrat veljavnega ZOdv. Ta je odvetniku omogočal višje plačilo za opravljeno delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se je o tem pisno dogovoril s stranko.
odvzem poslovne sposobnosti – predlagatelj postopka – občina kot predlagateljica – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Ker pobudnica, to je Občina, upoštevaje 45. člen ZNP ni upravičena vložiti predloga za (delen) odvzem poslovne sposobnosti, nima niti pravice zoper odločitev sodišča, da takšnega postopka po uradni dolžnosti ne bo uvedlo, vložiti pravnega sredstva.
dedna odpravljenost – vrednost darila – nujni delež – nujni dedič – darilo – zapuščinsko sodišče – odpoved dediščini – prekinitev zapuščinskega postopka
Dedna odpravljenost je sicer pravni, ne pa tudi zakonski pojem. V zakonskem izrazju pomeni, da vrednost darila presega vrednost nujnega deleža, ki bi šel dediču (46. člen ZD). Tako je napačen tudi zaključek sodišča prve stopnje „da dejstvo, da je bil nekdo dedno odpravljen, še ne pomeni, da nima pravice do nujnega deleža.“ Pristojnost za razrešitev tega vprašanja je v domeni zapuščinskega sodišča in prekinitev postopka, razen v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev, ni potrebna.
ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - rok za preklic
20. 1. 2017 je bil zadnji dan, ko bi sodišče prve stopnje lahko pogojno obsodbo preklicalo. Drugi odstavek 62. člena KZ-1 namreč določa, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi, najpozneje pa v enem letu po preteku preizkusne dobe. Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. 1. 2014 je postala pravnomočna isti dan. Določena preizkusna doba dveh let je tako iztekla 20. 1. 2016, ko bi sodišče še lahko preklicalo pogojno obsodbo. Dodatni enoletni rok, ko bi sodišče lahko najpozneje preklicalo pogojno obsodbo, pa je bil 20. 1. 2017. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno sklenilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi (četrti odstavek 506. člena ZKP).
Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari. Prejudicialnost pa ni podana, če je odločitev mogoča ne oziraje se na določeno pravico ali pravno razmerje. Slednje velja tudi za obravnavani primer.
nepravdni postopek - vrednost spornega mejnega prostora - ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora - podatki iz uradnih evidenc - neplačilo predujma za izvedenca - posledice neplačila predujma
Načeloma zadošča, da se sodišče na hiter in primeren način prepriča glede vrednosti spornega mejnega prostora, tudi upoštevaje podatke GURS.
Ker udeleženec, ki ni vložil ugovora, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa v tistem delu, ki ni bil bil izpodbijan z ugovorom, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
pravočasna dopolnitev predloga - predlog za taksno oprostitev
Zgolj to, da je bila prva tožena stranka na dan nastopa fikcije vročitve v bolnišnici, pri čemer prva toženka niti ne trdi, da je je bila v bolnišnici tudi ob poskusu vročitve 6. 2. 2017 (in to tudi ne izhaja iz odpustnega pisma, saj je v njem kot datum sprejema naveden 16. 2. 2017), še ne pomeni, da je sodišče napačno ugotovilo datum vročitve sklepa z dne 1. 2. 2017. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dopolnitev predloga, ki jo je prva tožena stranka oddala priporočeno na pošto 9. 3. 2017, prepozna, saj je rok iztekel 8. 3. 2017.
narok – razpis naroka za glavno obravnavo – vabilo na narok – predlog za preložitev naroka – pasivnost toženca – neupravičen izostanek z naroka – zakoniti zastopnik – kvalificiran pooblaščenec – rok za seznanitev z zadevo
Toženec je bil o datumu naroka seznanjen slaba dva meseca prej, kar glede na določbo 280. člena ZPP predstavlja več kot primeren rok za seznanitev z zadevo. V tem času bi si lahko priskrbel kvalificiranega pooblaščenca ter nato na naroku predstavil svoje videnje zadeve. Zaradi svoje pasivnosti in neupravičenega izostanka z naroka pa se ne more sklicevati, da ga je prvo sodišče onemogočilo pri predlaganju dejstev in dokazov.
zbirka listin - javnost zbirke listin - elektronska zemljiška knjiga - prepis listine - vpis v zemljiško knjigo
V tej zadevi se je vpis zahteval na podlagi listin, ki so v zemljiški knjigi že vložene v zbirko listin. To, da listin ni bilo v elektronsko vodenem spisu, ne podstavlja nobene pomankljivosti, ki bi upoštevno vplivala na pravice nasprotnega udeleženca v postopku. Vpogled v procesna dejanja stranki omogoča aplikacija elektronske zemliške knjige. ZZK-1 ima glede javnosti zbirke listin in načina zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin posebna pravila v 196. in 197. členu ZZK-1.
odgovornost imetnika živali - odgovornost imetnika psa - krivdna odškodninska odgovornost - ugriz psa - potrebno varstvo in nadzorstvo - ugovor pasivne legitimacije - soprispevek oškodovanca - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ker je toženec kot lastnik prepustil psa brez ustreznega nadzorstva in povodca svojemu bratu, se ne more razbremeniti odgovornosti po drugem odstavku 158. člena OZ. Neutemeljena sta zato njegov ugovor, da ni odgovoren za nastalo škodo (ugovor pasivne legitimacije), kot tudi ugovor sokrivde.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - sklep o končni razdelitvi - privolitev upnika za prevzem premoženja - dve terjatvi - prosta izbira upnikov - premoženje kot celota - prenos nedeljive celote - poziv upravitelja k privolitvi - obrazec za podajo soglasja
V primeru, da bi se premoženje ponujalo v prevzem kot celota, bi moralo biti to v pozivu izrecno navedeno oziroma bi moralo to iz njegove vsebine nedvoumno izhajati. Takšne presoje ne more omajati niti vsebina obrazca za podajo soglasja za prevzem premoženja, na katerem terjatvi nista bili ločeno navedeni, saj gre za tipiziran obrazec, ki ni odločilen za ugotovitev obsega premoženja, ki se ponuja v prevzem. Po presoji pritožbenega sodišča je namreč bistvena vsebina poziva upnikom, ki pa takšnega zapisa, da bi šlo za prenos nedeljive celote, ne vsebuje.