• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 8
  • >
  • >>
  • 101.
    VSRS Sodba II Ips 21/2018
    14.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00020120
    OZ člen 62, 771, 773. URS člen 22. ZSRR-2 člen 36, 36/2.
    upravna pogodba - prenos terjatev - prenehanje pogodbe - potek časa veljavnosti - vrnitev prejetih sredstev - stvarna legitimacija
    Razlaga, po kateri je z iztekom desetletnega roka, za katerega je bila sklenjena Pogodba, ta pogodba prenehala ter da je ne glede na uspešnost izvajanja garancijske sheme potrebna sklenitev nove pogodbe, ni v nasprotju s pravili o razlagi pogodb. Prav tako ni v nasprotju z zahtevami razlage t.i. upravnih pogodb, med katere spada tudi obravnavana Pogodba.

    Pravica do obravnavanja in do opredelitve do strankinih navedb ne pomeni, da mora sodišče strankinim navedbam vsebinsko slediti in jih sprejeti kot pravilne.
  • 102.
    VSRS Sklep II DoR 470/2018
    14.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00020548
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - odstop od pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - vrnitev danega - res iudicata - zastaranje - pravnomočnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
  • 103.
    VSRS Sklep X Ips 252/2017
    13.2.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00019947
    ZUS-1 člen 83, 83/3.
    dovoljenost revizije - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pravni interes za revizijo - konkretiziranost revizijskih navedb - ponavljanje tožbenih navedb - pavšalni revizijski razlogi - upravni akt, ki se izpodbija - zavrženje revizije
    Revizija se vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji v upravnem sporu. Če revizija formalno sicer izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, vendar pa so njeni ugovori in očitki nezakonitosti usmerjeni zgolj proti odločitvi tožene stranke, revizija po vsebini izpodbija upravni akt tožene stranke, ki je bil predmet presoje v prvostopenjskem postopku upravnega spora. Ker z revizijo upravnega akta tožene stranke ni dovoljeno izpodbijati, je takšno revizijo treba zavreči.

    Stranka si z revizijo, ki ne vsebuje upoštevnih ugovorov, ki bi lahko bili predmet vsebinske revizijske presoje, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Za vsebinsko prazno pravno sredstvo stranka nima pravnega interesa.
  • 104.
    VSRS Sklep U 1/2019-13
    13.2.2019
    SODSTVO
    VS00021161
    ZSS člen 74, 74/1, 74/2, 76. ZUS-1 člen 7, 33, 36, 36/1-2, 65. ZUP člen 42, 42/1, 207, 207/2. ZSSve člen 36, 36/1.
    prenehanje sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - odločba sodnega sveta - dopolnilna odločba

    Tožba na dopolnitev odločbe Sodnega sveta ne izpolnjuje pogojev za meritorno obravnavo.

    V upravnem sporu sodišče ni pristojno za dopolnitev ali dopolnjevanje odločbe Sodnega sveta.

    Pomanjkljivosti, ki jo stori upravni organ, če ne odloči o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka, ni mogoče odpraviti z odločitvijo sodišča v upravnem sporu.

  • 105.
    VSRS Sklep I Up 198/2018
    13.2.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00022955
    ZUS-1 člen 24, 28. ZUP člen 58, 89.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - pooblaščenec za vročitve - vročitev odločbe pooblaščencu - preklic pooblastila - obvestilna dolžnost - pravilna vročitev
    Okoliščina, da je pooblaščenec za vročitve po tem, ko mu je bila odločba pravilno vročena, odločbo vrnil prvostopenjskemu organu z navedbo, da ni pooblaščen, ne spreminja dolžnosti stranke, da organ seznani s preklicem oziroma odpovedjo pooblastila.

    Organ je ravnal pravilno, ko je odločbo drugostopenjskega davčnega organa vročil subjektu, za katerega je imel v spisu v času vročitve izkazano, da je pooblaščenec pritožnika. Vročitev je bila torej opravljena pravilno (pooblaščencu za vročitve), da pa pooblaščenec za vročitve ni izpolnil svoje obveznosti po tretjem odstavku 89. člena ZUP in dokumenta ni nemudoma poslal stranki, pa ne vpliva na pravilnost opravljene vročitve, ampak sodi v sfero mandatnega razmerja med pritožnikom in pooblaščencem za vročitve.
  • 106.
    VSRS Sodba X Ips 190/2017
    13.2.2019
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00020134
    ZPP člen 236.a, 286.b, 339, 339/2-14.
    dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - dohodnina od dohodka iz dejavnosti - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pisne izjave prič - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev
    Stranka mora kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Vrhovno sodišče v postopku z revizijo na kršitve pravil postopka upravnega spora ne pazi po uradni dolžnosti, zato se kljub taki opustitvi v reviziji uveljavljana kršitev lahko upošteva zgolj tedaj, če je (zaradi narave kršitve, načina teka postopka itd.) sploh ni bilo mogoče ugovarjati v postopku pred sodiščem prve stopnje.

    Revident je glede uveljavljanja procesne kršitve (kršitve pravice do izvedbe dokazov) v reviziji prekludiran, saj ne iz zapisnika o glavni obravnavi ne iz prepisa zvočnega snemanja, ki se nahajata v spisu, ni videti, da bi revident navedenim kršitvam ugovarjal na glavni obravnavi, ko je to možnost imel.
  • 107.
    VSRS Sklep X Ips 318/2017
    13.2.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00021152
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - transferne cene - transakcijska vrednost blaga - zelo hude posledice niso izkazane
    O vprašanje dopustnosti naknadne spremembe transakcijske vrednosti blaga in s tem upravičenosti zahtevka za vračilo carinskih dajatev, ki je bistveno za odločitev v zadevi, se je Vrhovno sodišče že opredelilo. Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno, vendar pa taki argumenti v predmetni reviziji niso podani, zato Vrhovno sodišče revizije ni dovolilo.

    Revidentka pa ne more uspeti s svojimi navedbami, da ima odločitev zanjo zelo hude posledice, ker naj bi ji bil v več istovrstnih zadevah naložen visok dolg v skupni višini vsaj 2.917.713,05 EUR, saj iz izpodbijanega upravnega akta v tem upravnem sporu izhaja zgolj obveznost v višini 1.433,88 EUR, to pa ne pomeni hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 108.
    VSRS Sklep III Ips 52/2018
    12.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00020761
    URS člen 156. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT člen 12, 12/1.
    zahteva za oceno ustavnosti - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odmera stroškov zastopanja - ZOdvT
    Z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti je odpadel razlog za prekinitev odločanja o stroških revizijskega postopka. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (156. člen Ustave).
  • 109.
    VSRS Sodba III Ips 80/2018
    12.2.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00019862
    SPZ člen 128, 128/3, 180. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 3, 56, 57, 70, 71.
    pogodba o sofinanciranju - sredstva evropske kohezijske politike - namenska uporaba sredstev - zastavna pogodba - zastava terjatve - upravna pogodba - dopustnost zastave terjatve - podaljšanje roka za vrnitev - dopuščena revizija

    V pogodbi o sofinanciranju tožeča stranka ni nastopala kot upravičenec v smislu Uredbe št. 1083/2006. Tudi družba A. kot upravičenec na podlagi te pogodbe ni pridobila civilnopravne terjatve do tožene stranke, ki bi bila v pravnem prometu. Tako upravičenje zato ne more biti predmet zastavne pravice (tretji odstavek 128. člena ZSP). Zastavna pogodba, ki jo je sklenila tožeča stranka z A. ni mogla ustvariti pravnega učinka na podlagi 180. člena SPZ, da bi morala tožena stranka nepovratna javna sredstva po Pogodbi o sofinanciranju izplačati tožeči stranki. S tem, ko je A. d. o. o. nakazala sporni znesek, ni ravnala v nasprotju s 180. členom SPZ.

  • 110.
    VSRS Sklep III Ips 28/2018
    12.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00020556
    URS člen 156. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT člen 12, 12/1.
    zahteva za oceno ustavnosti - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odmera stroškov zastopanja - ZOdvT
    Z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti je odpadel razlog za prekinitev odločanja o stroških revizijskega postopka. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (156. člen Ustave).
  • 111.
    VSRS Sklep II DoR 335/2018
    7.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00022924
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 75.
    predlog za dopustitev revizije - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - nedovoljene imisije - krajevno običajna meja imisij - ograja - odvzem svetlobe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
  • 112.
    VSRS Sklep I R 10/2019
    7.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00020541
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - preuranjen predlog
    Kot je mogoče razbrati iz predloga, tožnica pristranskosti ne očita pristojnemu prvostopenjskemu sodišču, ampak pritožbenemu sodišču. V tej fazi postopka še ni mogoče vedeti, kako se bo pravdni postopek odvijal na prvi stopnji, še manj, ali bo sploh nastopila potreba za vložitev pravnega sredstva zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, o kateri bi moralo odločiti pritožbeno sodišče, ki naj bi bilo po prepričanju tožnice pristransko. Tak predlog za prenos krajevne pristojnosti je preuranjen.
  • 113.
    VSRS Sodba I Ips 19408/2014
    7.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00020087
    ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
    kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - izvršitveno dejanje - surovo ravnanje
    Ni nujno, da bi moral storilec za izvršitev zakonskega znaka kaznivega dejanja, ki je opredeljen z nedovršnim glagolom, delovati daljše časovno obdobje, s pomembno razliko, da je v primerih, kadar zakonodajalec uporablja nedovršne glagole, v vsakem primeru treba oceniti, če gre za enkratno ravnanje storilca, intenziteto njegovega ravnanja.

    Udarec otroka, ki je bil posledica dejstva, da si oškodovanka ni znala sama zavezati vezalk, pomeni takšno intenziteto obsojenčevega ravnanja, ki bistveno presega intenzivnost običajnih vzgojnih ukrepov proti otroku, hkrati pa grobo posega v njegovo telesno in duševno celovitost ter povzriča bolečine. Obsojenec je s takšnim ravnanjem izpolnil zakonski znak surovega ravnanja, četudi je oškodovanko udaril v glavo le enkrat.
  • 114.
    VSRS Sklep II DoR 473/2018
    7.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00020280
    ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 586.
    predlog za dopustitev revizije - pravna narava pogodbe - razlaga pogodbe - najemna pogodba - posodbena pogodba - darilni namen - povrnitev škode - padec po stopnicah - privolitev oškodovanca - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
  • 115.
    VSRS Sodba II Ips 241/2018
    7.2.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00022477
    OZ člen 190, 191. SPZ člen 138, 150, 150/1.
    prodaja nepremičnine - izpolnitev pogodbene obveznosti - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - prenehanje hipoteke - izbris hipoteke - plačilo kupnine za nepremičnino - neupravičena pridobitev
    Za hipoteko velja načelo nedeljivega zastavnega jamstva. To pomeni, da celotna nepremičnina jamči za poplačilo zavarovane terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Hipotekarni dolžnik tako ne more pred poplačilom celotne zavarovane terjatve zahtevati znižanja vrednosti hipoteke. Po prvem odstavku 150. člena SPZ se hipoteka zaradi delnih plačil ne zmanjšuje.

    Glede na takšno pravno ureditev in ugotovitev sodišča, da druga toženka zavarovane terjatve ni poplačala v celoti, to pomeni, da hipoteka ni prenehala in je bila tožnica kot zemljiškoknjižna lastnica stanovanja in hipotekarna dolžnica zavezana za poplačilo terjatve iz vrednosti stanovanja. To pa pomeni, da je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da 60.000,00 EUR, ki jih je plačala tretji toženki kot hipotekarni upnici za izstavitev izbrisnega dovolila, ni izročila brez pravnega temelja.
  • 116.
    VSRS Sklep II Ips 232/2017
    7.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00020954
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 214. ZTLR člen 20, 24, 25, 25/1, 26, 26/2, 26/3.
    tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - obseg vlaganj - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše - sprememba identitete nepremičnine - sprememba namembnosti - dogovor o skupni gradnji - trditveno breme - dovoljenost revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
    Vlaganja tožnika v stanovanjski objekt v konkretnem primeru so bila tako obsežna, da so od stare hiše praktično ostali le še temelji in zidovi pritličja (lupina), zato, čeprav je bila zgradba že pred posegom bivalna stanovanjska hiša, so se z gradnjo njene lastnosti tako bistveno spremenile, da gledano tudi z očmi povprečnega in razumnega opazovalca, ne gre več za isto stvar.

    Dogovor o skupni gradnji morajo nujno spremljati trditve o dogovoru o spremembi solastninskih deležev, in ker gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, se mora sodno varstvo v takem primeru uveljavljati z dajatvenim (in ne z ugotovitvenim) zahtevkom.
  • 117.
    VSRS Sodba XI Ips 24616/2018
    7.2.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00021370
    ZKP člen 201, 201/1-3, 432, 432/1-2.
    pripor - obstoj pripornih razlogov - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora za varnost ljudi - sorazmernost pripora - odložni rok
    Odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni neobičajna, niti nezakonita.

    Posamezne okoliščine, ki ustrezajo kriterijem za ugotavljanje ponovitvene nevarnosti, običajno ne obstajajo le v nekem določenem historičnem trenutku, zaradi česar je obstoj okoliščin, upoštevaje njihovo naravo, mogoče predvideti tudi določen čas vnaprej, kar pa seveda ne pomeni, da sodišče obstoja relevantnih okoliščin ni dolžno redno in vsakokrat posebej preizkusiti.
  • 118.
    VSRS Sodba II Ips 39/2018
    7.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00020955
    SPZ člen 48, 48/1, 48/3. ZPP člen 311.
    vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - prehod koristi - vrnitev prostorov v posest - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - revizijska novota - iura novit curia

    V skladu s prvim odstavkom 311. člena ZPP sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik ob koncu glavne obravnave s svojo družino še vedno živel v zgornjem nadstropju hiše tožencev, zato mu zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati. Njen nastanek je,v skladu s tretjim odstavkom 48. člena SPZ in ustaljenim stališčem sodne prakse, pogojen z vrnitvijo prostorov v posest tožencema.

  • 119.
    VSRS Sklep I R 1/2019
    7.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00020079
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - odškodninska odgovornost države za delo sodnika
    Tožnica od države zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala tudi s protipravnim ravnanjem pristojnega sodišča, ki je odločalo o pritožbi v kazenski zadevi zoper njenega predsednika. Okoliščina, da bi to isto sodišče moralo odločiti o pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahtevka za povrnitev škode zaradi očitanega protipravnega sojenja tega sodišča, bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
  • 120.
    VSRS Sklep Cp 6/2019
    7.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS00020069
    ZPP člen 357a, 357a/1, 357a/2.
    nepravdni postopek - drugostopenjski razveljavitveni sklep - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave - dovoljenost pritožbe - razlogi za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
    Vrhovno sodišče sme preizkusiti razveljavitveni sklep drugostopenjskega sodišča samo glede vprašanja ali je v konkretnem primeru kasatorično pooblastilo sploh obstajalo. Pri tem pa bo kot neizpodbitno vzeto, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napake prvostopenjskega sodišča.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 8
  • >
  • >>