ZMZPP člen 111, 111/2. ZNP člen 37. URS člen 3a. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 35, 35/1, 38, 66, 66/2-b. Lizbonska pogodba člen 288.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost odločbe v državi izvora - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora
Za razglasitev izvršljivosti odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora, se po Uredbi 44/2001 ne zahteva, da bi bila v državi izvora obenem (tudi) že pravnomočna. Prvi odstavek 38. člena Uredbe 44/2001 uveljavlja namreč načelo, po katerem se odločba, ki je izvršljiva v državi izvora, lahko v drugi državi članici izvrši, čeprav v državi izvora še ni postala res iudicata. Zmotno je zato stališče pritožnika, da bi zatrjevana kršitev pravice do pravnega sredstva proti odločbi v državi izvora sama zase lahko utemeljila očitno nasprotovanje domačemu javnemu redu iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 34, 34/1, 35, 45, 45/1, 46, 46/1.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pravnomočnost sodne odločbe - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbe
Sama po sebi nepravnomočnost zadevne odločbe v položaj nasprotne udeleženke ne posega tako, da bi bili prizadeti njeni interesi, ki bi jih bilo zato nujno varovati v okviru izjeme javnega reda iz prvega odstavka 34. člena Bruseljske uredbe.
Prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti ni samodejna, pač pa je odvisna od presoje sodišča, ki postopek „lahko“ prekine. Stališče, da je že vložitev pritožbe (v državi izvora) zadosten razlog za prekinitev, je zmotno.
Kriteriji za prekinitev se osredotočajo na to, ali in kako izvršitev te odločbe dolžnika konkretno prizadene. Razloge za prekinitev dokazuje stranka, ki jo zahteva.
URS člen 8, 153. MZZPP člen 4. EKČP člen 14. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, člen 3, 4.
vzročna zveza - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - teorija adekvatne vzročnosti - haaška konvencija - povzročitev škode v prometni nesreči - mednarodne pogodbe - teorija sine qua non
ZMZPP se ne uporabi za razmerja, ki so urejena v mednarodni pogodbi. Haaške konvencije so multilateralne pogodbe in k mnogim od njih je pristopila tudi Republika Slovenija. H konvenciji o pravu, ki velja za prometne nesreče, sta pristopili tako Republika Slovenija, kot Republika Hrvaška, zato je treba uporabiti določila te konvencije.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz dejstva, da če tožnica pred poškodbo ni imela nobenih težav, njenega primera ni mogoče obravnavati enako kot tistih primerov, kjer so imeli oškodovanci že pred poškodbo izražene probleme z določenim delom telesa ali z določenim organom. Tako določa tudi EKČP, ki zagotavlja enako varstvo pravic brez razlikovanja glede na okoliščine, ki so tam primeroma naštete. V tožničinem primeru okoliščine, da je imela določene degenerativne spremembe, ni mogoče upoštevati v njeno škodo, saj gre za osebne lastnosti zaradi katerih ne sme biti neenakopravno obravnavana. To izhaja tudi iz splošnih načel evropskega odškodninskega prava, in iz pripravljajočih predlogov za skupne pravo EU, ki jih mora upoštevati tudi Republika Hrvaška, če želi uresničiti predlog za sprejem v EU.
ZMZPP člen 93 - 103. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001.
priznanje tuje sodne odločbe
Postopek pred sodiščem v Augsburgu je bil začet in končan pred uveljavitvijo Uredbe Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004. Za priznanje pred tem sprejete sodbe je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZZMZPP.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66, 66/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Za konkreten primer, ko je bila sodba deželnega sodišča v Darmstadtu izdana po njeni uveljavitvi, je treba uporabiti Uredbo Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004 dalje (prvi odstavek 66. člena Uredbe).
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba nemškega sodišča - javni red - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - zloraba procesnih pravic - bivališče toženca
V procesni javni red Republike Slovenije spada pravica do kontradiktornega postopka kot izraz pravice do enakega varstva pravic. Prepoved zlorabe pravic oziroma načelo poštene uporabe pravic pa je temeljno načelo tako procesnega kot materialnega prava in tudi temeljno moralno načelo. Kot tako prav tako sodi v javni red Republike Slovenije in učinek priznanja odločbe, ki jo je predlagatelj dosegel z zlorabo pravic, posledica katere je bila tudi kršitev pravice kontradiktornosti nasprotnega udeleženca, bi bil v nasprotju s procesnim javnim redom, ki zapoveduje pošteno uporabo pravic strank v postopku.
ZMZPP člen 96, 100. ZZZDR člen 135. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1, 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - varstvo otrokovih koristi - mednarodni javni red - posvojitev otroka po istospolnih partnerjih - registrirana istospolna partnerska skupnost
Tuja sodna odločba praviloma učinkuje neposredno samo na območju države, katere sodišče jo je izdalo. Da bi učinkovala tudi v drugih državah, jo morajo te v posebnih sodnih postopkih priznati.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6, 22. ZMZPP člen 4, 100, 111. ZPP člen 318. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – hrvaška sodna odločba – zamudna sodba – dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško – sistem omejenega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja v odločbi, ki je predmet priznanja
Po Pogodbi o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjeni med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, se mora sodišče v postopku za
priznanje sodne odločbe druge pogodbenice
omejiti na preizkus, ali so predložene vse zahtevane listine in ali so podane določene procesne predpostavke za priznanje (sistem omejenega preizkusa). Edina vsebinska predpostavka, ki jo preverja sodišče v postopku priznanja, je presoja skladnosti sodne odločbe druge pogodbenice z ustavo in pravnim redom države, ki vodi postopek priznanja. To pogodbeno določilo je strožje od določila ZMZPP, ki vsebinski preizkus tuje sodne odločbe omejuje na skladnost z javnim redom RS, vendar pa ne uvaja sistema meritornega preizkusa sodne odločbe sodišča druge države pogodbenice.
ZMZPP člen 105, 105/1, 105/1-2, 106, 106/1, 106/1-4. ZOR člen 99, 99/2, 142, 142/1. OZ člen 82, 120, 120/1. ZPP člen 462. ZArbit člen 50. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 4, 4/1-b, 5, 5/4-a, 5/4-b, 7.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - trditveno breme - dokazno breme - razlaga pogodbe - splošni pogoji poslovanja - skupen namen pogodbenih strank - obstoj arbitražnega sporazuma - presoja po domačem pravu - presoja po odkazanem pravu - presoja po konvencijskem pravu - formalne predpostavke predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe - ovire za priznanje tuje arbitražne odločbe
Obstoj arbitražnega sporazuma je ena izmed predpostavk, katere pomanjkanje ima lahko za posledico zavrnitev predloga za priznanje. Ta ovira v prvem odstavku V. člena NYK sicer ni posebej zapisana. Jo pa lahko s sklepanjem od manjšega na večje izpeljemo iz II. člena, (b) točke IV. odstavka in (a) točke prvega odstavka V. člena NYK, ki se sicer na II. člen tudi izrecno sklicuje.
Po NYK se v postopku priznanja arbitražne odločbe na pomanjkljivost obstoja arbitražnega sporazuma ne pazi po uradni dolžnosti, čeprav mora predlagatelj zahtevi za priznanje (med drugim) predložiti izvirnik arbitražnega sporazuma iz II. člena NYK ((b) točka prvega odstavka IV; člena NYK).
Predpostavko obstoja pismenega arbitražnega sporazuma NYK in domače pravo substančno urejata. Obstoj arbitražnega sporazuma je v postopku priznanja arbitražne odločbe tako treba presojati v dveh stopnjah: po pravu, na katerega napotuje (a) točka prvega odstavka V. člena NYK in po določbah domačega prava (ali II. členu NYK).
Predlagatelj je izrecno zanikal obstoj arbitražnega sporazuma v postopku pred sodiščem v Republiki Hrvaški. To predlagateljevo izjavo, na katero se je nasprotni udeleženec skliceval, je sodišče prve stopnje moralo upoštevati v okviru interpretacijskega pravila iz drugega odstavka 99. člena ZOR (vsebinsko enak je drugi odstavek 82. člena OZ), po katerem je treba pri razlagi spornih pogodbenih določb iskati skupennamen pogodbenikov.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - nepremičnina v Sloveniji - tuje državljanstvo zakoncev - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava za presojo zakonskih premoženjskih razmerij - razlaga pogodb po nemškem pravu - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja - pogodbena volja strank
Tudi nemško pravo zakoncem dopušča pogodbeno urejanje premoženjskopravnih razmerij. Izražanja strank v pogodbi ni treba jemati dobesedno, marveč je treba ugotoviti resnično voljo strank. Kot dodatno se upošteva objektivni kriterij: vestnost v prometu. Ta aspekt pride v poštev, kadar je treba ugotoviti, kakšen smisel je dati pogodbeni izjavi, kakšen smisel je lahko videla v izjavi druga pogodbena stranka, kako jo je lahko naslovnik razumel, itd. (§ 133 in § 157 BGB).
ZMZPP člen 5, 12, 12/2, 19. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu člen 3, 10.
odgovornost za stvarne napake - ugotavljanje vsebine tujega prava - prodajna pogodba - uporaba tujega prava - lex electa - pogodba o izbiri prava - izključitev odškodninske odgovornosti po angleškem pravu - zastaranje po angleškem pravu - uporaba nacionalnega procesna prava - lex fori - odstop od pogodbe po angleškem pravu
Iz določb MEKOTP izhaja (le) vzpostavitev dialoga med organi držav podpisnic, ki zavezuje samo v smislu obveznosti, da se na zaprosilo odgovori (prim. 10. člen MEKOTP), ne pa da se vprašanje tudi postavi. Ker pa MEKOTP v zvezi z obveznostjo oblikovanja zaprosila za obvestilo o tujem pravu ne določa ničesar, ostaja to vprašanje v domeni domačega mednarodnega zasebnega prava.
Ker sta temeljni načeli, avtonomija volje strank in dispozitivnost, bistveni sestavni del mednarodnega pogodbenega prava, sta sodišči prve in druge stopnje morali uporabiti angleško pravo – lex electa (prim. prvi odstavek 19. člena ZMZPP). Pogodba o izbiri prava ni nedopustna samo zato, ker država izbranega prava morda ni podpisnica Konvencije o pravu, ki ga je treba uporabiti v primeru odgovornosti proizvajalca, pa čeprav sta pogodbeni stranki izbrali angleško pravo prav zato.
Sodišča Republike Slovenije v pravdnem postopku obravnavajo in odločajo v sporih po pravilih slovenskega procesnega prava (lex fori), tudi če so stranke tujci in če je treba o utemeljenosti tožbenega zahtevka odločati na podlagi tujega materialnega prava. V procesnem pravu je uporaba lex fori pravilo, zakon pa samo izjemoma napotuje na kakšno drugo pravo (sposobnost strank v postopku). Za dokazne standarde, na katerih temelji dokazna ocena, ni sporno, da se uporablja lex fori.
Konvencija o socialnem zavarovanju med SFRJ in Republiko Avstrijo člen 38. ZMZPP člen 26. ZOR člen 373, 377.
prenos odškodninske terjatve - uporaba avstrijskega prava za prenos odškodninske terjatve - pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov avstrijskega nosilca zavarovanja - zastaranje odškodninskega zahtevka
Upoštevaje besedilo 38. člena Konvencije o socialnem zavarovanju med SFRJ in Republiko Avstrijo, sta sodišči prve in druge stopnje za presojo o vprašanju prehoda pravic oškodovanca na nosilca zavarovanja pravilno uporabili avstrijsko pravo - 332. člen Allgemeines Sozialversicherungsgesetz. Ta določba daje podlago za presojo, da je tožeča stranka na podlagi zakona samega vstopila v pravice upnika, oškodovanca iz odškodninskega razmerja proti drugi toženki. Gre tako za zakonito subrogacijo.
Po 26. členu ZMZPP se za učinek legalne cesije uporabi pravo terjatve, ki se prenaša. Za presojo nastanka in prenehanja nepogodbene odškodninske terjatve (in posledično učinkov zakonite subrogacije) se zato uporablja ZOR.
Odškodninska terjatev oškodovanca je prešla na tožečo stranko z vsemi lastnostmi, ki jih je imela v trenutku prehoda. To velja tudi za morebitno zastaranje terjatve. Zakonita subrogacija sama zase zato ne more imeti nobenega vpliva na začetek teka zastaralnega roka za odškodninsko terjatev, ki se je prenesla, pa čeprav subrogiranec (tožeča stranka) z vstopom v pravice subroganta (oškodovanca) pridobi regresni zahtevek kasneje kot oškodovanec v razmerju do oškodovalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0012066
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2-11. ZIP člen 15, 56. ZMZPP člen 17, 87, 87/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - avstrijsko pravo - spor z mednarodnim elementom - pripojitev - pravna sposobnost - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka tuje osebe - združitev zadrug
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. S stališča pravne identitete gre v takem primeru za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (napačno ali pomanjkljivo) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 37, 54, 66. ZMZPP člen 111. ZPP člen 353, 366. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba nemškega sodišča - sodba s pridržkom - spustitev v postopek - javni red - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001
Pojem spustitve v postopek je treba razlagati avtonomno, na temelju določbe navedene uredbe same. Kot spustitev v postopek je razumeti vsako obrambo tožene stranke, ki je naravnana neposredno na zavrnitev tožbe.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 37, 46.
Ovira za priznanje in ugotovitev izvršljivosti tuje sodne odločbe je v skladu z Uredbo ES št. 44/2001 lahko le sodna odločba, izdana v sporu med istima strankama, ne pa tek sodnega postopka o isti zadevi. Nepravnomočnost tuje sodne odločbe more biti le razlog za prekinitev postopka za priznanje tuje sodne odločbe.
ZMZPP člen 96. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba avstrijskega sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - vročanje - naslov vročitve sodnega pisanja
Presoja vprašanja, ali nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku izdaje tuje sodne odločbe ni mogel sodelovati.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - procesni javni red - obveznost izvedbe naroka v postopku priznanja tuje sodne odločbe
Dejstvo, da vročitev tožbe glede na tedanja pravila v državi izvora ni bila opravljena pravilno, samo po sebi ne more predstavljati ovire za priznanje. Glede na to, da je bila osebna vročitev poskušana, da je bila poskušana na naslovu, ki ga je nasprotni udeleženec sam prijavil, in da je bila tožba vročena osebi, ki jo je nasprotni udeleženec predložil za sprejemanje pošte, pa ni mogoče reči, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku izdaje sodne odločbe, katere priznanje se zahteva.
ZMZPP člen 4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-3.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - mednarodna pogodba med R Slovenijo in R Hrvaško - obveščenost odsotne stranke o postopku
Toženec je imel tudi dovolj časa za odgovor in pripravo na narok, tako da je pogoj iz 3. točke 21. člena ZMZPP izpolnjen.
posojilna pogodba - poroštvo - razlaga pogodbe - uporaba slovenskega prava - odgovornost poroka
V poroštveni pogodbi je jasno zapisano, da za zavarovanje vseh terjatev (z obrestmi, stroški in drugimi stranskimi pristojbinami, ki nastanejo iz dolžniškega razmerja) druga toženka prevzema nerazdelno jamstvo kot porok in plačnik v smislu 1357. člena ODZ. Ob tako jasnem določilu razlaga pogodbe ni potrebna.
ZOR v tretjem odstavku 1004. člena omogoča zavezo, da porok odgovarja kot porok in plačnik, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali pogodbo o najemu posojila in o poroštvu.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - zmota o obstoju dolga - krivda za zmoto - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - zavračanje (renvoi)- pravo, ki ga je treba uporabiti
Vprašanje krivde za zmoto o obstoju dolga pri uporabi 191. člena OZ (drugače kot pri uporabi pravil o zmoti pri pogodbah) ni pravno pomembno.
Pojem védenja iz 191. člena OZ ne zadeva le stanja plačnikove zavesti, temveč je povezan tudi z njegovo voljo: za prenehanje pravice, da zahteva vrnitev, ni vselej dovolj, če ve, da ni dolžan, pač pa je treba, da lahko v svoje prikrajšanje tudi prosto privoli. Povračilo je upravičen zahtevati tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda plača kljub temu, ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko zadele kakšne posledice, če ne plača. To je tudi izhodišče za razlago pojma sile. Tega pojma tako ni pravilno razlagati tako, da bi bilo plačilo opravljeno v sili, če bi toženka tožnico izsiljevala: dovolj je, da so podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne.