Iz prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da kršitev javnega reda ni podana, če tožnik trdi, da je sodna odločba obremenjena s pravno napako. Poleg tega, da člen 36 BU prepoveduje preizkus tujih sodnih odločb, je potrebno izhajati tudi iz tega, da v vsaki državi vzpostavljeni sistem pravnih sredstev daje državljanom zadovoljivo jamstvo.
Pravilnosti potrditve izvršljivosti po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po BU. Nasprotni udeleženec, ki pred tujim sodiščem ni uveljavljal zatrjevane kršitve postopka, ne more ugovarjati, da je sodna odločba v nasprotju z javnim redom.
pristojnost slovenskega sodišča - premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - privolitev tožene stranke - vložitev odgovora na tožbo
Za spore o premoženjskih razmerjih med zakonci, katerih pretežni del je v RS, drugi del pa v tujini, 67. člen ZMZPP dovoljuje, da sme sodišče v RS odločati o premoženju, ki je v tujini, vendar z omejitvami: samo v sporu, v katerem se odloča tudi o premoženju v RS in le, če toženec v to privoli.
Po 2. odstavku 53. člena ZMZPP se šteje, da je toženec dal privolitev, če je vložil odgovor na tožbo, ugovor oziroma če se je spustil v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjal pristojnosti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41086
ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike Slovenije
Relevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije.
Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to svojo terjatev uveljavljal tudi v njeni tolarski protivrednosti. Vztrajanje pri plačilu v tuji valuti, s tem pa odrekanje pravice upniku pristne valutne terjatve, da zahteva plačilo v tolarjih pred slovenskim sodiščem, bi namreč nedopustno zanikalo status tolarja kot tedanjega zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0010738
ZPP člen 365, 365/1-2, 394, 394/1.ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.
priznanje tuje sodne odločbe – obnova postopka zaradi sklepa o stroških postopka
Sklepa o stroških postopka, ki ni sodna odločba, s katero bi bil postopek o glavni stvari (v danem primeru o priznanju tuje sodne odločbe) pravnomočno končan, pa ni dovoljeno izpodbijati s predlogom za obnovo postopka kot izrednim pravnim sredstvom.
priznanje tuje sodne odločbe - negativna procesna predpostavka - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor o stvarni pravici na nepremičnini v Republiki Sloveniji
V prvem odstavku 64. člena ZMZPP je določena izključna pristojnost sodišča Republike Slovenije v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Tak spor je tudi spor razvezanih zakoncev o njunem skupnem nepremičnem premoženju. Zato ni mogoče priznati pravne veljavnosti odločbe srbskega sodišča o nepremičnini, ki se nahaja v Ljubljani.
Pogoj za ugotavljanje vzajemnosti je najprej trditev ene od strank, da vzajemnosti ni. Do uveljavljanja take trditve zadošča domneva iz 3. odstavka 101. člena ZMZPP. Ker je nasproti udeleženec v ugovoru navedel samo, da med državama ni sklenjena bilateralna pogodba, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0010563
ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.ZPP člen 325, 327, 332, 350, 350/2, 365, 366.
delibacijski postopek - postopek priznanja tuje sodne odločbe - dopolnilni sklep
Ker dopolnilnega sklepa z dne 8.9.2004 nasprotni udeleženec ni izpodbijal in je postal pravnomočen, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da vanj ob odločanju o zahtevi za povrnitev stroškov postopka nasprotnega udeleženca ni moglo poseči; enako velja glede pritožnikovega zavzemanja za razveljavitev pravnomočnega sklepa s "predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa", ki po zakonu tudi sicer ni namenjen strankam postopka kot morebitno pravno sredstvo.
Sodišče prve stopnje je v postopku priznanja tuje sodne odločbe pravilno preizkusilo ali so podani pogoji iz določb 94. do 103. člena ZMZPP. S tem v zvezi je ugotovilo, da so podane vse predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je izdalo Županijsko sodišče na Reki.
ZUKZ člen 81.ZMZPP člen 56, 89, 118.ZPP člen 17, 17/2, 380, 380/1, 485.
zmotna uporaba materialnega prava - pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - kraj izpolnitve obveznosti - odškodninski spor zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe - ladijski prevoz - uporaba zakona, veljavnega v času odločanja o pristojnosti
O krajevni in s tem v sporu z mednarodnim elementom o mednarodni pristojnosti (slovenskega) sodišča je treba odločati po predpisih, veljavnih v trenutku izdaje sklepa o pristojnosti.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.ZMZPP člen 101.
priznanje tuje sodne odločbe - vzajemnost - Uredba ES št. 44/2001
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah kot pogoja za priznanje sodne odločbe, izdane v eni državi članici, v drugi državi članici ne zahteva vzajemnosti.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. ZMZPP člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/1-1, 109, 109/3. ZPP člen 29, 29/2, 109, 109/3.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 - nepristojnost tujega sodišča, ki je izdalo odločbo, katere priznanje se zahteva - pravočasnost ugovora - možnost sodelovanja v postopku - vročitev sodne odločbe, ki je predmet priznanja - dokazno breme
Če je (slovensko) sodišče priznalo tujo sodno odločbo pred 1.5.2004, se preizkus, ali so bili podani pogoji za njeno priznanje, opravi po določbah ZMZPP in ne po določbah Uredbe.
Mednarodno pristojnost italijanskega sodišča bi lahko izključil le pravočasen ugovor nasprotne stranke. V postopku priznanja tuje sodne odločbe lahko nasprotna stranka takšen ugovor poda samo v ugovoru proti sklepu o priznanju tuje sodbe, ne pa pozneje.
Dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, je bilo na strani nasprotne stranke, ki bi morala dokazati napako v uradnem zaznamku (potrdilu) na tuji sodbi, iz katerega izhaja, da "zoper to razsodbo ni (bilo) vloženo izpodbijanje v zakonitem roku". Če bi bila s tujo sodbo morebiti seznanjena šele v postopku njenega priznanja, pa bi morala dokazati vsaj to, da je pred tujim sodiščem ugovarjala navedeno napako, da je na primer zahtevala vročitev sodbe ali dokaz o njeni vročitvi.
ZMZPP člen 100. Uredba Sveta ES št. 44/2001, člen 76, 76/1. URS člen 25, 62. EKČP člen 6.
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba - javni red - obrazložitev sodbe - učinki prava EU
Ker pred 1.5.2004 ni bilo podlage za uporabo evropskega civilnega procesnega prava, se je sodišče prve stopnje pri reševanju spornega pravnega razmerja s tujim elementom pravilno naslonilo na ZMZPP. Ker je bil postopek začet pred začetkom uporabe BU, se mora dokončati po določbah ZMZPP, ki jih je treba uporabiti tudi v ugovornem in pritožbenem postopku.
O kršitvi ustavne pravice do pravnega sredstva in posledični kršitvi procesnega javnega reda ni mogoče govoriti, čeprav sodna odločba ni obrazložena, v primerih, ko ima stranka možnost izpodbijati odločitev z nedevolutivnim pravnim sredstvom - ugovorom, z vložitvijo katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, v katerem ima stranka na razpolago vse ugovore.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - adhezijski postopek - pravica do enakega varstva pravic - obveznost zastopanja po odvetniku
Četudi je bila odločba, katere priznanje se zahteva, izdana v adhezijskem postopku, sodišče o pridržku javnega reda presoja z vidika civilno-procesnih (in ne kazensko-procesnih) načel.
Ker v obravnavanem primeru predlagatelj zahteva priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo hrvaško sodišče, in je med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sklenjena bilateralna mednarodna pogodba, je sodišče uporabilo predvsem določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Ta pogodba v 21. členu navaja skupaj postopek za priznanje tuje (hrvaške) sodne odločbe in postopek za izvršitev tuje (hrvaške) sodne odločbe, vendarle loči dva postopka. In ker ni logično, da bi bilo treba v postopku za priznanje sodne odločbe izkazovati že tudi njeno izvršljivost, to potrdilo v postopku za priznanje tuje sodne odločbe ni potrebno.
Pogodba med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-2.ZMZPP člen 97.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - odškodninski spor - izključna pristojnost slovenskega sodišča
V postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe bi bil ugovor o nepristojnosti hrvaškega sodišča upošteven le, če bi to sodišče odločilo v zadevi, za katero bi bila podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. To jasno izhaja iz 2. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. V odškodninskih sporih niti ZMZPP niti ZPP ne določata izključne pristojnosti slovenskega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS40962
Uredba Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66.ZMZPP člen 96.
Če je bilo sodno pisanje tožencu vročeno, to še ne pomeni, da se je toženec spustil v postopek (člen 24 stavek 2 Uredbe, št. 44/2001).
Ovira za priznanje sodne odločbe je zgolj nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP). Iz te določbe je mogoče sklepati, da morebitna opustitev vročitve sodbe ne more biti razlog za nepriznanje sodne odločbe.
Postopanja tujega sodišča slovensko sodišče v postopku priznanja sodne odločbe načeloma ne presoja in na priznanje ne vpliva. Izjemoma je lahko sicer postopanje tujega sodišča ovira za priznanje tuje sodne odločbe, vendar le, če ZMZPP tako določa. Ovira za priznanje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP).
ZMZPP člen 95, 95/1, 111. BGB1 paragraf 704, 708, 709, 322.ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - nemško pravo - pomen potrdila o pravnomočnosti - začasna izvršljivost odločbe - kolizijska pravila
Ker predlagatelj ni dokazal pravnomočnosti tuje sodne odločbe, katere priznanje zahteva, je predlog neutemeljen že zaradi pomanjkanja te predpostavke. O drugih vprašanjih, s katerimi se je ukvarjalo sodišče prve stopnje, in pri reševanju katerih naj ne bi spoštovalo predlagateljeve pravice do izjave, se zato pritožbeno sodišču ni bilo treba opredeljevati.
ZMZPP člen 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 108, 109, 111.ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 365.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - potrdilo o pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe
V postopku priznanja tuje sodne odločbe ni utemeljen ugovor, da datum pravnomočnosti tuje sodne odločbe ni pavšalno ugotovljen. Datum pravnomočnosti na potrdilu o pravnomočnosti je ugotovil in potrdil pristojen tuj organ. V postopku priznanja tuje sodne odločbe se preizkuša le ali je potrdilo o pravnomočnosti pristojnega organa priloženo.