CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0014229
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. URS člen 23, 23/1. ZPP člen 7, 7/1, 17, 17/2, 18, 18/3, 216, 339, 339/2-3,339/2-14. ZMZPP člen 55. EKČP člen 6, 6/1. ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZTLR člen 15. SPZ člen 67.
mednarodna pristojnost - zastaranje odškodninske terjatve - aktivna legitimacija - dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izvedenec - povrnitev premoženjske škode - pristojnost slovenskega sodišča - vsebina izvedenskega mnenja - ogled - določitev odškodnine po prostem preudarku - solastna nepremičnina - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - določenost državne meje - prekinitev postopka do rešitve mejnega spora sosednjima državama - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Republika Slovenije je ob osamosvojitvi opredelila svoje državne meje tudi z Republiko Hrvaško. Če je določeno ozemlje sporno, je sporno za obe državi in če se zanika mednarodna pristojnost ene države, veljajo enaki razlogi tudi za drugo državo. To pa bi privedlo do nesprejemljive posledice, da ljudje na spornem ozemlju ne bi imeli dostopa do sodišča v nobeni državi. S tem bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS oziroma 6. člena EKČP.
Poseg v pravico do sodnega varstva bi pomenila tudi prekinitev postopka ob vložitvi tožbe (leta 2002) do rešitve spora med državama, saj odlaganje sodnega varstva v tako nedoločen čas v prihodnosti onemogoča učinkovito uveljavljanje pravice do meritorne odločitve.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 188, 200. ZPP člen 216.
hrvaško pravo - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - renta - odškodnina za nego in postrežbo - odmera odškodnine po prostem preudarku
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili tudi orientacijske kriterije, ki jih je sprejel civilni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške na seji 29. 11. 2002. Tožeča stranka v reviziji zmotno meni, da bi bilo treba znesek uporabiti s faktorjem 1,5, ker ni bila predvidena matematična uporaba teh kriterijev in se jih v hrvaški sodni praksi ne valorizira.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost nemške sodbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ugotovitev o pravnomočnosti sodbe nemškega sodišča je sodišče prve stopnje oprlo na potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerim je opremljena originalna sodba, tega potrdila pa po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po Uredbi 44/2001. Sicer pa pravnomočnost tuje sodne odločbe po Uredbi 44/2001 ni pogoj za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 45, 54, 55. ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
Nasprotni udeleženec v ugovoru zatrjuje, da mu tožba ni bila pravilno vročena. Formularno potrdilo, ki je bilo priloženo predlogu, je prav glede tega podatka pomanjkljivo izpolnjeno, saj v rubriki 4.4. nima navedenega datuma vročitve tožbe. Vendar je po oceni Vrhovnega sodišča nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zgolj zaradi te pomanjkljivosti predlog za razglasitev izvršljivosti zavrne. Po določbi 55. člena Uredbe lahko sodišče, če potrdilo iz 54. člena Uredbe, ni predloženo, določi rok za predložitev ali sprejme enakovredno listino, ali se odpove predložitvi, če je mnenja, da ima dovolj informacij. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je treba tudi v primeru, ko se med postopkom pokaže, da je potrdilo glede bistvenega podatka pomanjkljivo, ravnati v skladu z navedeno določbo 54. člena Uredbe in predlog vrniti v dopolnitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0014130
ZPP člen 7, 18, 18/3, 29, 47, 286, 286/1, 286/2. ZMZPP člen 48, 52, 53. ZUKZ člen 49, 50. ZIZ člen 55a, 55a/2. ZIP člen 62, 62/2.
dokazovanje - prekluzija – pravočasno predlagani dokazi – pogodba o leasingu – plačilo obrokov leasinga – pristojnost slovenskega sodišča – prebivališče toženca - sporazum o pristojnosti – ugovarjanje pristojnosti slovenskega sodišča
Ker je tožnikova vloga, v kateri je predlagal sporne dokaze, sledila naroku, na katerem je toženec postavil trditve o tem, da ni podpisal pogodbe in v potrditev teh navedb predlagal izvedenca grafologa, in ker jih je predlagal takoj, ko se je izkazalo, da se bo procesno dokazno breme glede trditev o obstoju pogodbe lahko preneslo nazaj nanj, in s svojim ravnanjem ni prispeval k podaljšanju postopka, je stališče sodišča o upoštevnosti teh dokaznih predlogov z vidika pravil iz 186. člena ZPP pravilno.
Ker toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjal pristojnosti slovenskega sodišča, je s tem molče privolil v njegovo pristojnost. Sodišče se zato ni moglo izreči za nepristojno, njegov kasnejši ugovor pa je prepozen in posledično neupošteven.
ZOR člen 1021, 1021/1, 1022, 1022/1. ZMZPP člen 19, 19/1, 48, 48/1, 56.
asignacija - dvojna asignacija – sprejem nakazila – dolžniško razmerje – mednarodna pristojnost – sporazum o uporabi slovenskega prava
Pri sporni prilogi gre vsebinsko za poziv tožnice k sprejemu nakazila, ki ga je nato prva toženka sprejela. Sporna priloga je torej (abstraktna, enostranska) izjava (volje) tožnice, s katero prva toženka do sprejema nakazila, ko je med njima nastalo dolžniško razmerje, ni bila v nobenem poslovnem (obligacijskopravnem) razmerju.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – nemško pravo – zastaranje – pogodbeni statut – prodajna pogodba – prodaja na obroke
Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija), ki v tem primeru velja za vsebino pravnega posla, vprašanja zastaranja ne ureja. Za ugotovitev, po katerem pravu se presoja to vprašanje, je zato treba uporabiti določbe ZMZPP, ki se nanašajo na pogodbeni statut.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba I“) člen 33, 34, 38, 44, 66. ZPP člen 339, 339/2-8, 414.
priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES 44/2001 - Bruseljska uredba I - razglasitev izvršljivosti sodbe, ki je izvršljiva v državi izvora - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se v tem postopku zahteva, je bila izdana 4. 11. 2008, tožba pa je bila v državi izvora (na Poljskem) vložena dne 26. 10. 2005. V skladu s predpostavko časovne veljavnosti iz 66. člena Uredbe sveta (ES) št 44/2001
z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba) je torej potrebno uporabiti Uredbo in ne ZMZPP (
ZMZPP se ne uporablja več, kolikor ureja vsebinsko isto kot Uredba
ZPP člen 185, 339, 339/2-14. PZ člen 140, 140/1, 212, 394, 961, 961-3. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZOR člen 191, 200.
sprememba tožbe - zmanjšanje odškodnine - trditveno breme - navezne okoliščine - uporaba domačega prava - odgovornost ladjarja - odgovornost lastnika čolna - lex loci delicti commissi - pravilo najtesnejše vezi
Določbo 30. člena ZMZPP je treba razlagati v smislu, naj se uporabi pravo, s katerim je podana najtesnejša vez.
Ker toženec ni pravočasno navedel dejstev, ki bi narekovala presojo o obstoju predpostavk za znižanje odškodnine glede na njegovo premoženjsko stanje, sodišče o morebitnem znižanju odškodnine ni bilo dolžno odločiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0013483
ZNP člen 11, 11/5. ZMZPP člen 2, 11, 16.
določitev krajevno pristojnega sodišča - nepravdni postopek - forum ordinatum - neznano bivališče v tujini - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo
Za uporabo 11. člena ZMZPP zadostujeta trditvi, da so bili vsi pogrešanci rojeni slovenskim staršem na območju Republike Slovenije in da so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnin na tem območju.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 22, 22/2-2.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba Republike Hrvaške - sklep o začasni odredbi - prenehanje veljavnosti začasne odredbe - zastopanje procesno nesposobne stranke
Če začasna odredba ne velja več, potem njene veljavnosti ni mogoče priznati.
Ker tudi po hrvaškem procesnem pravu zadostuje vročitev vabila samo pooblaščencu, o nepravilnostih sodišča pri vabljenju ni mogoče govoriti. Procesno nesposobnega toženca je zastopala njegova žena kot njegova skrbnica, njo pa pooblaščeni odvetnik, zato tudi ni mogoče govoriti o nepravilnostih pri zastopanju procesno nesposobne stranke. Če je prišlo do nepravilnosti ali nerazumevanja v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem, tega ni mogoče očitati sodišču.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvršitvi odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-1, 34-2, 40, 40/1. Uredba evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 17.
V specifični čezmejni situaciji je ureditev, po kateri dolžnika iz tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo ne upošteva in se na plačilnem nalogu neposredno potrdi izvršljivost, v nasprotju s slovenskim javnim redom.
Ni mogoče šteti, da je imel toženec učinkovito možnost za izpodbijanje plačilnega naloga, ki mu je bil vročen brez ustreznega pravnega pouka.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 4/1, 4/1-a. OZ člen 179, 182.
povrnitev škode iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pravo kraja prometne nesreče - uporaba slovenskega prava - eno samo vozilo, udeleženo v nesreči - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V primeru naleta v parkiran avtomobil ne gre za prometno nesrečo, v kateri sta udeleženi dve vozili, saj do škode ni prišlo v (vzročni) zvezi s stoječim vozilom na parkirišču.
Glede na splošno načelo hitrega in učinkovitega priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb, ki se zasleduje z Bruseljsko uredbo, morajo biti sodišča pri prekinitvah postopkov precej zadržana. Osnovno vodilo pri odločanju o prekinitvi je, ali je verjetno pričakovati, da bo tuja sodna odločba v državi članici izvora razveljavljena oziroma spremenjena.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 34/2, 38, 38/1, 53.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska zamudna sodba - javni red - načelo kontradiktornosti - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Možnost uveljaviti redno pravno sredstvo v državi izvora proti sodni odločbi, ki je izvršljiva v državi izvora, po Uredbi 44/2001 ni predpostavka za razglasitev izvršljivosti te odločbe v drugi državi članici. S sklepanjem od večjega na manjše lahko za konkretni primer izpeljemo pravilo, da (zatrjevane) nepravilnosti vročanja sporne odločbe (do katerih naj bi prišlo v postopku v državi izvora) same zase ne morejo utemeljiti očitnega nasprotovanja domačemu javnemu redu, to je ovire iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.
Toženec je v svojem ugovoru izpodbijal le pravilnost sodbe Občinskega sodišča v Cazinu, ki je bila v tem postopku priznana, ni pa navajal nobenih razlogov iz 96. in naslednjih členov ZMZPP, ki bi lahko predstavljali oviro za priznanje tuje odločbe.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 34/2. Codice di procedura civile (Zakonik o civilnem postopku, Italija, 1940) člen 645.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - decreto ingiuntivo (plačilni nalog) - javni red - načelo kontradiktornosti
Da naj bi se bila nasprotna udeleženka ne ravnala po pouku, ki ji je bil dan, je sodišče prve stopnje presojalo po določbah, ki jim je pripisalo povsem drugo vsebino, kot pa jo v resnici imajo. Zato je ostalo zapostavljeno bistveno vprašanje, ali so bile nasprotni udeleženki v postopku izdaje zadevnega italijanskega naloga dejansko zagotovljene možnosti za kontradiktorno sodno varstvo.
ZMZPP člen 4, 111. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21-3, 23, 23/2.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje dela sodne odločbe - skrbnost začasnega zastopnika stranke - prebivališče stranke - mednarodna pogodba - pravni interes
ZMZPP ne govori o delnem priznanju tuje sodne odločbe, vendar pa je tudi del sodne odločbe lahko predmet priznanja, če izpolnjuje pogoje za to.
Pravni interes je procesna predpostavka vsakega sodnega postopka, tudi če zakon tega izrecno ne določa. Predlagatelj nima pravnega interesa po priznanju sodne odločbe v tistem delu, ki se njega ne tiče oziroma s katerim je odločeno o terjatvi drugega tožnika.
Morebitno ne dovolj vestno ravnanje začasnega zastopnika v postopku pred tujim sodiščem ni razlog za zavrnitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe.
ZNP člen 12, 12/5. ZPP člen 68. ZMZPP člen 2, 11, 16.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - krajevna pristojnost - uporaba slovenskega prava
Okoliščini, da je pogrešana oseba lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji in da je bil najverjetneje tu tudi rojen, v ZDA pa je imel le prebivališče, zadostujeta za uporabo 11. člena ZMZPP. Glede na lego nepremičnin je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.