OZ člen 1, 480, 480/1. ZVKSES člen 1, 1/1. ZPP člen 367, 367/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - varstvo kupcev stanovanj - jamčevanje za napake - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - razlaga zakona - specialni zakon
ZVKSES ne določba roka za sodno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po ZVKSES, zato je treba uporabiti splošni predpis, torej OZ, ki v prvem odstavku 480. člena OZ za sodno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za stvarne napake določa enoletni prekluzivni rok.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Kolegialna povezanost, ki jo omenjata nasprotna udeleženca in se nanaša na domnevno razmerje med sodniki Okrajnega sodišča v Tolminu in nosilci lokalne samouprave v A. prima facie ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti. Načelno je mogoče soglašati, da so nedopustne razmere med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami v postopku. Pri tem pa za utemeljenost predloga ne more zadoščati vrednostna sodba o intelektualni oporečnosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Tolminu, ker je predlagateljev oče nekdanji župan Občine A.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom senata okrožnega sodišča - načelo enakega varstva pravic v postopku - načelo konktradiktornosti
Iz podatkov kazenskega spisa ni razvidno, da bi obdolženčev zagovornik predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora prejel pred odločanjem zunajobravnavnega senata dne 28. 2. 2017, saj v spisu ni potrdila o prejemu elektronskega sporočila z dne 27. 2. 2017, ki je bilo poslano na elektronski naslov BB.si. Ker obdolženčevemu zagovorniku ni bilo omogočeno, da bi se pred odločanjem zunajobravnavnega senata s predlogom državnega tožilca seznanil in se o njem izjavil, je sodišče obdolženca in njegovega zagovornika postavilo v neenakopraven položaj in s tem kršilo določbo 22. člena Ustave RS.
sodna praksa - dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gadnji - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino
Da bi graditelj v primeru skupne gradnje pridobil (so)lastninsko pravico na nepremičnini, je bistven element dogovor, ki ustvarja spremembo (so)lastninske pravice, pri čemer ni nujno, da bi bila v primeru dogovora o solastnini z dogovorom določena tudi že višina novih solastninskih deležev. Ker takega dogovora med pravdnimi strankami in zapustnico po ugotovitvah nižjih sodišč ni bilo, je pravilen materialnopravni sklep, da ni bilo sporazuma o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje. To pa ne pomeni, da bi bilo v obravnavani zadevi mogoče uporabiti pravila o gradnji na tuji stvari iz 25. člena ZTLR. Utrjeno stališče novejše sodne prakse je, da dogovor o gradnji, in še toliko bolj sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji izključuje uporabo določb o izvirni pridobitvi lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00000074
SPZ člen 66, 66/2.
sosporništvo - najemnina - solastnina - plodovi - delitev obresti - idealni delež - izročitev nepremičnine v souporabo
Dokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena ter tudi ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, s katerim bi se solastniki dogovorili, kateri del sporne nepremičnine lahko uporablja in uživa posamezni solastnik ali kako si bodo delili plodove stvari v solastnini, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Stališče, da uporaba stvari v obsegu, ki ustreza idealnemu deležu na stvari v solastnini, daje tudi pravico, da zadrži plodove, ki izvirajo iz tega dela stvari, oziroma da se plodovi delijo glede na celotno nepremičnino, zmotno tudi zato, ker niso nujno vsi deli sporne nepremičnine enako donosni. Pravilno je tako stališče sodišča druge stopnje, da za utemeljenost zahtevka po drugem odstavku 66. člena SPZ ni potreben noben predhodni poziv za izročitev nepremičnine v souporabo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnost iz razlogov smotrnosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga
Izsledki službenega nadzora ne morejo biti podvrženi preizkusu pravilnosti v postopku za delegacijo pristojnosti, ki temu ni namenjen. Prav tako ne more biti v tem sporu podvrženo preizkusu procesno vodstvo glede izvedbe dokazovanja z izvedenci ter ustreznost izvedbe obsega dokazovanja in upoštevanja dokaznih predlogov strank; ta je pridržan za postopke z zakonsko predvidenimi in strankam ter intervenientu v ta namen danimi pravnimi sredstvi. Zato jih ni mogoče upoštevati kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZPP člen 319, 319/1, 319/2, 343, 380, 380/2. OZ člen 168.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - istovetnost tožbenega zahtevka - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - ne bis in idem - pravni interes za tožbo - dopuščena revizija - pravnomočnost - obseg pravnomočnosti
Tožnikovemu edinemu tožbenemu zahtevku za povračilo izgubljenega dohodka je sodišče prve stopnje delno ugodilo, in sicer v sedaj sporni višini. Le v presežku (nad to višino) pa ga je zavrnilo. Zaradi napačnega izhodišča pritožbenega sodišča glede obsega pravnomočno razsojene stvari je revizijsko sodišče tožnikovi reviziji ugodilo in odločbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).
Spreminjanje pretokov vode v stari strugi Drave na način, ki je bil glede na posledice (presušitev dela struge) v nasprotju z dogovorjenim (ki bi moral zagotavljati stabilno okolje za drstenje rib), pri čemer tožena stranka ni dokazala, da bi to narekovali naravni pogoji, ki bi terjali odstop od dogovora, ki ga je tožena stranka spoštovala dve desetletji, pomeni protipravno ravnanje tožene stranke.
Ker v skladu z določbo drugega odstavka 384. člena ZPP revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek končan, ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo, revizija v konkretnem primeru ni dovoljena.
denacionalizacija - nezmožnosti uporabe in upravljanja premoženja - nadomestna nepremičnine - pravica do odškodnine
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremičnina ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen.
URS člen 15, 15/2, 23, 152, 156. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-3. ZBan-1 člen 253a, 347, 350a. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85.
aktivna legitimacija za tožbo - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor
Ker je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena. Navedeno velja neodvisno od vprašanj, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu.
Direktiva 2014/59/EU se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu. Ker se glede na datum izdaje sporne odločbe direktiva, na katero se sklicujejo pritožniki, ratione temporis ne uporablja, Vrhovno sodišče kot pravno neupoštevne zavrača vse pritožbene navedbe glede uporabe in razlage njenega 85. člena.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje - obrazloženost odločitve - (ne)popolna vloga - izločitev uradne osebe - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - ni upravni akt
S tem, ko je stranka z interesom dala izjavo in priložila najemno pogodbo, je (glede tega pogoja) vložila popolno vlogo, saj je bilo dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede prostorov edini dokaz, ki ga je bilo treba priložiti. Tožena stranka bi morala le preveriti dejansko stanje, ki je izhajalo iz predložene najemne pogodbe (v kateri je bilo med drugim navedeno, da gre za najem opremljenih prostorov), torej ugotoviti, ali je vsebina izjave, da so izpolnjeni pogoji po 8. točki prvega odstavka 8. člena ZN, resnična, še posebej v primeru, kadar se temu izrecno ugovarja. Izvesti bi torej morala le (dokazni) postopek, v katerem bi ocenila resničnost navedb v izjavi.
Druge okoliščine, ki opravičujejo izločitev uradne osebe (37. člen ZUP), so na primer prijateljstvo ali sovraštvo do stranke, gospodarska odvisnost uradne osebe od stranke, uradna oseba je strankin upnik, dolžnik, svetovalec in podobno . Našteti primeri torej še vedno kažejo na neko razmerje uradne osebe, ki vodi postopek, do stranke. V obravnavani zadevi pa pritožnica ni zatrjevala obstoja razmerja ali odnosa uradne osebe do stranke, pač pa uradne osebe do njej nadrejene osebe, ki pa je v sorodstvenem razmerju s stranko (in v postopku ni sodelovala).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00000835
ZUS-1 člen 36, 36/1-5, 59, 59/2-1, 65, 75, 75/2, 77. ZMZ-1 člen 15, 20, 26, 26/1, 67, 67/1-5, 90, 90/1, 92, 92/1, 103. ZLV člen 5. ZSVarPre člen 3, 3/1. ZSV člen 3, 5, 5/2, 10, 12, 13.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - status begunca - pravni interes - pravovarstveni interes - spor polne jurisdikcije
Za odločitev, ali je pravilna presoja sodišča prve stopnje v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo, je treba izhajati iz tožnikovih konkretnih okoliščin in ugotoviti, ali se pravice, ki izvirajo iz statusa subsidiarne zaščite, razlikujejo od pravic, ki bi mu bile priznane, če bi imel status begunca.
Ob upoštevanju tožnikove mladoletnosti niso pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z utemeljevanjem njegovega pravnega interesa glede na časovno trajanje obeh oblik mednarodne zaščite. Iz dejanske tožbene podlage je namreč razvidno, da tožnik uveljavlja status begunca ravno zaradi svoje mladoletnosti.
Ni pravilno posplošeno stališče sodišča prve stopnje, da pravni red Republike Slovenije pravice v zvezi s socialnim varstvom oseb s priznano mednarodno zaščito pogojuje s stalnim prebivališčem.
Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pravovarstveni interes v konkretnem primeru temelji na določbi tretjega odstavka 5. člena Zakona o lokalnih volitvah, saj mladoleten tožnik ne more imeti aktivne in pasivne volilne pravice, ki tudi sicer nista bistveni za osebe s pravico do mednarodne zaščite glede njihovega vključevanja v okolje in nista navedeni med zakonsko določenimi pravicami teh oseb.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - prepozna tožba - zapustitev republike slovenije
V zadevi ni sporno, da je bila odločba tožene stranke vročena tedanjemu tožničinemu pooblaščencu 9. 7. 2014. Prav tako ni sporno, da je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti šele 11. 1. 2017, torej po preteku 30 dnevnega zakonskega roka, ki je potekel 9. 9. 2014, zato je ta prepozna in pravilno zavržena. Rok za vložitev tožbe je prekluziven, kar pomeni, da vložitve tožbe kot procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti.
Na pravočasnost ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, da je tožnica morala Republiko Slovenijo zapustiti po 10. 1. 2015, ko je bilo ugotovljeno, da nezakonito biva v Republiki Sloveniji in ji je bila izdana odločba, s katero ji je bil določen rok 30 dni za prostovoljno vrnitev, saj je bilo to po poteku roka za tožbo.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - konkretno pravno vprašanje ni postavljeno
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, revidenta v reviziji sploh nista navedla. Zato revizije na obravnavani podlagi ni mogoče dovoliti.
ZTuj-2 člen 128, 128/1. Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma člen 25, 25/1.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - neposredna uporabnost določb Konvencije - jasna zakonska določba
Da ima določba 25. člena Schengenske izvedbene konvencije neposredni učinek, izhaja že iz Ustave RS, saj se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe v skladu z njenim 8. členom uporabljajo neposredno. Da za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana veljajo enaki pogoji kot za njegovo izdajo, pa jasno izhaja iz petega odstavka 128. člena ZTuj-2.