Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3.
pristojnost slovenskega sodišča - poslovanje podružnice - neupravičena obogatitev
Ker sta v sporu fizična oseba s prebivališčem v RS in pravna oseba s sedežem v Nemčiji, je potrebno glede vprašanja pristojnosti sodišča uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Pojem „poslovanja“ podružnice po petem odstavku 5. člena Uredbe št. 44/2001 je potrebno tolmačiti širše, ne zgolj kot poslovni odnos.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073190
ZIZ člen 135, 135/2, 266, 266/1, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 29.
začasna odredba – upravno izplačilna prepoved – regulacijska začasna odredba – pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost
Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo.
Začasna odredba s katero se anticipira odločitev v glavni stvari (regulacijska začasna odredba), je v primerih zavarovanja denarnih terjatev, v splošnem sistemu začasnih odredb po ZIZ izključena.
Če je za meritorno odločanje o zahtevku po pravilih Uredbe pri določitvi mednarodne pristojnosti za začasne odredbe ali ukrepe zavarovanja pristojno slovensko sodišče (o tem bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju pravde še odločiti), je podana tudi pristojnost za ukrepe zavarovanja. Ta pristojnost pa je podana tudi v primeru, če bi sodišče odločilo, da je za odločanje o glavni zadevi pristojno tuje sodišče. Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se po naravi stvari lahko nanaša le na pristojnost slovenskega sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021572
Rimska konvencija člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2.
OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057, 1057/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZN člen 4.
ZOR člen 400, 400/3. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - uradni preizkus - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - avtonomija strank - načelo formalne legalitete - prisilni predpisi - kreditna pogodba - obrestovanje obresti - posebno kogentni predpis - rimska konvencija - uporaba lex fori - javni interes - varstvo potrošnikov - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva
Notarski zapis ima učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava. Namen te omejitve je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči, torej preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik sicer v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, a to še ne pomeni, da upnik s tem pridobi možnost doseči protipraven učinek, ki ga v pravdi ne bi mogel; torej pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo. Pojasnjeno stališče ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete, saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.
Prepoved obrestovanja obresti, opredeljena v prvem in drugem odstavku 375. člena OZ pomeni vsaj v primeru potrošniške pogodbe posebno kogentni predpis, ki ga slovensko sodišče uporabi ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073107
OZ člen 376. ZPP člen 154, 154/3, 163. ODZ paragraf 983, 985, 1335.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - uporaba avstrijskega prava - ODZ - ne ultra alterum tantum - stroški postopka - razdružitev zadev
Zatrjevano dejstvo, da je tretji koristil kredit na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe, ne vpliva na pogodbeni odnos med pravdnima strankama.
Določba paragrafa 1335 ODZ določa, da pravica zahtevati obresti preneha le v primeru, če upnik pusti, da so obresti brez sodnega opomina narasle do zneska glavnice. Pravilo pa se ne uporablja, če upnik svojo terjatev sodno uveljavlja, kajti v tem primeru lahko zamudne obresti presežejo glavnico. V konkretnem primeru obresti do vložitve tožbe niso dosegle višine glavnice, zato se tožena stranka na pravilo ne ultra alterum tantum v konkretni zadevi ne more sklicevati.
Skladno s Haaško konvencijo se za škode po prometnih nesrečah uporablja zakon države, v kateri se je nesreča pripetila.
Za sopotnika ni pomembno, ali je izključna odgovornost enega izmed voznikov. Pomembno je, da so sopotniki poškodovani v motornem vozilu, ki je nevarna stvar in da torej sami lahko odgovarjajo le krivdno. Sopotnikom ni kaj očitati, zato je pravilno, da toženi stranki odgovarjata sopotnikom solidarno.
ZAVAROVANJE TERJATEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068986
ZIZ člen 55, 239, 268, 270, 270/3, 272. ZZZDR člen 52, 52/1. ZMZPP člen 67.
zavarovanje nedenarne terjatve – ugotovitev skupne lastnine – poslovni delež v družbi – upravljalske pravice – pristojnost slovenskega sodišča
V tej pravdi se odloča samo o imetništvu (lastništvu) poslovnega deleža v družbi, ne odloča pa se o pravicah družbenikov, ki jih imajo pri upravljanju družbe. Z delom začasne odredbe pa upnica uveljavlja upravljalske pravice, ki ji gredo kot družbenici družbe. Predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu ni utemeljen, ker se z njim ne more zavarovati zahtevek iz tožbe: da poslovni delež v teh družbah predstavlja skupno premoženje upnice in dolžnika.
Ker se s predlogom, da se dolžniku kot poslovodju družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem d.o.o., ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje upnice in dolžnika, predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
Slovensko sodišče ni pristojno opravljati izvršilnih dejanj v tujini in zato tudi ne dovoljevati izvršbe, ki naj bi se izvršila v tujini.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070866
ZMZPP člen 63, 63/1. ZPP člen 18, 18/3, 82, 82/2, 82/2-5, 440.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča – premoženje v tujini – pristojnost za izvršbo - pristojnost za vodenje izvršbe - razveljavitev plačilnega naloga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrženje predloga za izvršbo - začasni zastopnik
Za dovolitev in opravo izvršbe, ki se bo opravljala v tujini ali ki se zato, ker dolžnik v RS nima premoženja ali dohodkov, na katere bi bilo mogoče poseči z izvršbo, v RS ne bo opravljala, slovensko sodišče ni pristojno. Možnost, da se bo dolžnik kdaj v prihodnosti nahajal v RS in bo v prihodnosti imel v RS prihodke ali premoženje, na katerega bo mogoče poseči z izvršbo, ne zadošča za vzpostavitev pristojnosti sodišča RS.
Pomanjkanja pristojnosti sodišča RS ni mogoče sanirati s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer gre za kombiniran sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, mora torej sodišče, če ugotovi, da ni podana pristojnost sodišča RS, razveljaviti opravljena procesna dejanja, razveljaviti izdan sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076584
ZPP člen 18, 18/3, 48, 48/1, 69. OZ člen 111, 406. ZMZPP člen 52, 52/3, 88, 88/1.
ugovor krajevne pristojnosti – pristojnost slovenskih sodišč – prorogacijska klavzula – sporazum o pristojnosti – veljavnost temeljne pogodbe – uporabnina – nepogodbena obveznost – litispendenca pred tujimi sodišči – solidarnost na upniški strani – aktivna legitimacija – materialno sosporništvo
Veljavnost sporazuma o pristojnosti ni odvisna od veljavnosti temeljne pogodbe, tudi če je njen sestavni del.
Na nepogodbeno obveznost tožene stranke se prorogacijska klavzula iz Pogodbe ne nanaša in za spore iz tega naslova veljajo splošna pravila o mednarodni pristojnosti glede na sedež tožene stranke.
Prorogacijsko klavzulo, ki je zapisana v končnih določbah Pogodbe, ni mogoče razumeti kot sporazum, ki določa krajevno pristojnost sodišča za vse spore med strankami, temveč za spore iz konkretnega pogodbenega razmerja.
Ker sta tožeči stranki materialna sospornika glede zahtevka na vračilo gotovine, tudi če se bo v postopku pred sodiščem prve stopnje kasneje ugotovilo, da zahtevek prve tožeče stranke ni utemeljen, to ne vpliva na veljavnost prorogacijske klavzule iz Pogodbe in ne gre za spor med tujimi pravnimi osebami, ki ni dovoljen pred slovenskimi sodišči.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073062
ZPP člen 216. OZ člen 179, 943, 943/1. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3, 4.
uporaba tujega prava – pravo BiH – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stalno bivališče oškodovanca – okoliščina, ki vpliva na odmero odškodnine – življenjski standard
Očitno je, da bosansko materialno pravo dopušča upoštevanje kraja bivališča tožeče stranke kot ene od okoliščin za prisoditev pravične denarne odškodnine. Tudi sodna praksa slovenskih sodišč dopušča upoštevanje te okoliščine. Pritožba nima prav, da se ne bi smelo upoštevati prebivališče na ozemlju z višjim življenjskim standardom kot okoliščin, ki vpliva na odmero odškodnine.
Drugače kot v Republiki Sloveniji pa se Federaciji BiH odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Slovensko sodišče, če uporablja inozemsko pravo, mora uporabiti tudi inozemsko sodno prakso, če mu je ta dostopna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073030
ZMZPP člen 1, 6, 30, 30/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – spor z mednarodnim elementom – uporaba avstrijskega prava – soprispevek oškodovanca – bolečnina – odmera odškodnine
Ker je šlo za spor z mednarodnim elementom, je prvostopenjsko sodišče uporabilo pravo države, kjer se je zgodila prometna nesreča (Haška konvencija), to pa je Republika Avstrija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073060
ZMZPP člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 1061.
posojilna pogodba - kršitev načela kontradiktornosti – uporaba avstrijskega prava
Sodišče ne more sklepati, da vloga, ki sta jo toženca prejela po koncu glavne obravnave, ni pomembna za toženca in da zato ni kršeno načelo kontradiktornosti. Stranki imata pravico, da sta seznanjeni s procesnim gradivom nasprotne stranke.
Stranki volje, da se za pogodbo uporabi slovensko pravo, nista izrecno dogovorili in ne izhaja iz drugih okoliščin. Sodišče išče oporo za razlago dejanske volje strank. Kraj sklenitve pogodbe in sklicevanje pogodbe na avstrijski pravni red, kaže, da je izpolnilni kraj Avstrija, vse to pa bolj v prid uporabi avstrijskega kot slovenskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0074584
ZFPPIPP člen 309. ZPP člen 18, 18/3, 29, 57, 63. ZMZPP člen 63, 64. Uredba Bruselj I člen 22.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – spor o stvarni pravici na nepremičnini – spor v zvezi s stečajnim postopkom – izključna pristojnost – koneksni spor – atrakcija pristojnosti – Uredba Bruselj I
Slovenska izključna pristojnost oziroma atrakcija se razlaga širše, kot pa pojem koneksnih sporov, ki štejejo za izključeno kategorijo po Uredbi Bruselj I. Pojem koneksnih sporov po navedeni uredbi je potrebno razlagati restriktivno, kot izključene pa se po njej upošteva le koneksne tožbe, vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati.
Tožbeni zahtevek na uveljavitev lastninske pravice oziroma izločitvene pravice v stečaju, ki vodi k enakim pravnim posledicam, ni izključen iz Uredbi Bruselj I.
JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0076475
ZMZPP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 51/2. ZJN-2 člen 24, 24/1, 24/1-4, 29, 29/6, 29/6-1, 70, 70/1, 71, 71/4, 79, 88 – 91.
javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave - faze postopka - pogodba o storitvi - dodatne storitve – aneks – oblika pogodbe – neupravičena obogatitev - trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo
V postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnikovemu povabilu k oddaji ponudbe in predloženi ponudbi sledijo pogajanja. Po zaključenih pogajanjih naročnik od ponudnika zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. Po pregledu in ocenjevanju ponudbe naročnik sprejme obrazloženo odločitev o oddaji naročila ter o njej pisno obvesti ponudnika.
V konkretnem primeru bi bila edina veljavna oblika spremembe oziroma dopolnitve prvotne pogodbe z dne 17. 1. 2008 pisni aneks, sklenjen po zaključenem postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Ker je bila tožena stranka tista, ki je na nepopolnost trditev opozorila tožečo stranko, je sodišče o tem ni bilo dolžno še posebej opozarjati.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079536
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 275. ZMZPP člen 17. ZPP člen 213.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – ravnanje stečajnega dolžnika – poravnava obveznosti s strani hčerinske družbe – izpodbojna pravna dejanja – navodilo hčerinski družbi– cesijska pogodba – poroštvo
ZFPPIPP sicer res ne določa, da navodila sama po sebi niso izpodbojna, vendar po splošnih pravilih civilnega prava navodilo - izjavljena volja ene stranke drugi stranki - ustvarja učinek (le) med tema strankama. Razveljavitev učinka navodil ne more imeti neposrednega učinka na razmerje med tožečo in toženo stranko, saj takšnega učinka niso imela niti navodila sama.
Zgolj navodilo družbi L. d.o.o. za sklenitev cesijske pogodbe ni ustvarilo pravnih posledic, zato samo po sebi ne more biti izpodbojno. Navedeno velja tudi za poroštvo, ki naj bi ga L. d.o.o. prevzela po navodilu tožeče stranke. Do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tudi ni prišlo s tem, ko je z izplačilom s strani poroka nastala regresna pravica poroka do stečajnega dolžnika, saj se s samo transakcijo niti vloga niti višina dolga stečajnega dolžnika nista spremenili, spremenil se je le upnik. S plačilom s strani poroka se v premoženjski sferi tožeče stranke torej ni spremenilo ničesar, spremenila se je le oseba upnika.
Za odločitev ne more biti odločilno, ali je hčerinska družba posle sklenila na podlagi prejetih navodil tožeče stranke ali na podlagi lastne presoje, saj ravnanja hčerinske družbe ni mogoče avtomatsko šteti kot ravnanja stečajnega dolžnika (matične družbe). Povedano drugače: hčerinska družba, je še vedno samostojna družba (in ne podružnica), ki sama sprejema odločitve in zanje tudi sama odgovarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077233
ZIZ člen 57, 239, 270. ZMZPP člen 19, 20.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem - vprašanje uporabe tujega prava - lex electa - vročanje odgovora na ugovor - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktorosti bi bilo zato lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnika iz odgovora na ugovor, ne da bi dalo prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi.
Časovno sovpadanje zapadlosti posojila in neodplačnega razpolaganja toženca s svojim premoženjem prej kaže na onemogočanje uveljavljanja tožnikove terjatve, kot na naključje. Neprepričljiva in zlasti prepozna je pritožbena trditev, da so aktivnosti za sklenitev darilne pogodbe potekale že dalj časa pred sklenitvijo posojilne pogodbe, v prid verjetnemu obstoju nevarnosti pa govori tudi dejstvo, da je toženec s premoženjem neodplačno razpolagal v korist ožjih družinskih članov, si pri tem izposloval v svojo korist še prepoved odtujitve in obremenitve ter brezplačno dosmrtno uživanje.
Stranki sta navedli, da je pogodba sestavljena na podlagi 1050. člena in nadalje Civilnega zakonika, kar pa še ne pomeni, da sta s tem izbrali albansko pravo. Lahko sta namreč sprejeli le določeno normo nekega pravnega reda, saj mora biti navezna pogodba (lex electa) izrecna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075923
ZOR člen 133, 277, 399, 399/3, 1040, 1035-1046. ZGD člen 31. ZMZPP člen 19, 20, 48, 48/1. ZUKZ člen 19, 20, 46, 46/1. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba o bančnem depozitu – devizne hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – obveznost LB d.d. za izplačilo deviz na deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija
V primeru pogodbe o bančnem depozitu mora opraviti za pogodbo značilno izpolnitev depozitar – toženka.
Ker imajo v podružnico vložene devize enake pravne učinke, kot če bi bile vložene v toženko na njenem sedežu v Ljubljani, je toženka pasivno legitimirana za izpolnitev obveznosti iz depozitnih pogodb, sklenjenih s tožniki.
Listini ni mogoče odreči kredibilnosti zgolj zato, ker je predložena v fotokopiji.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070260
ZMZPP člen 49, 52, 52/1, 63, 63/2. ZArbit člen 5. ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 16/1-4. ZPP člen 15, 76, 76/1, 78, 78/1, 80.
začasna odredba – bančna garancija – slovenska jurisdikcija – mednarodna arbitraža – izključna pristojnost za spore med stečajnim postopkom – zakoniti zastopnik - stranka postopka zavarovanja terjatev
Obveznosti dolžnikov se ne opirajo na isto pravno in dejansko podlago, saj vtoževane obveznosti prvega dolžnika (ne-unovčiti garancijo in jo vrniti upniku) lahko izvirajo le iz razmerja med upnikom in prvim dolžnikom, to je iz Gradbene pogodbe sklenjene med njima, kakršnakoli obveznost drugega dolžnika - banke do upnika v zvezi z bančno garancijo pa ima lahko temelj le v obligacijskem razmerju med upnikom in banko, na podlagi katerega je banka garancijo izdala.
Za spore med stečajnim postopkom je izključno stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim se vodi stečajni postopek, če se stečajni postopek vodi pred sodiščem RS. Kadar je po določbah zakona določena izključna pristojnost sodišča RS, se stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, smiselno enako pa tudi ne za pristojnost mednarodne arbitraže.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057078
URS člen 15, 15/3, 35, 39. EKČP člen 10. OZ člen 179. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/14.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost - pravica do dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - tehtanje pravic v koliziji - razžalitev - žaljivost izjave - pomen izjave - javni interes - javna oseba - pravno priznana škoda - uporaba slovenskega prava - navezne okoliščine - dokazna ocena - obrazložitev sodbe
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih, ali za izražanje mnenj, kritik, vrednostnih sodb.
Če so novinarjeve besede žaljive in če so nepotrebne za izražanje negativnega mnenja, če bi novinar isto kritiko lahko izrazil na drugačen, manj žaljiv način, potem je presegel meje dopustnosti uresničevanja svobode izražanja. Tako poročanje ni v javnem interesu. Je pa dopustna tudi ostra kritičnost izjav novinarjev o nosilcih javnih funkcij, če je sorazmerna z ogorčenjem, ki nastane ob spornem primeru. Zahtevo po zaščiti ugleda politika je potrebno tehtati v razmerju z interesom do odprte diskusije o političnih vprašanjih, pri čemer izjeme od svobode izražanja terjajo ozko razlago. Meje dopustne kritike so pri politikih, ki delujejo v javnem interesu, širše kot pri drugih osebah.
Sklicevanje na navedbe strank ne zadostuje za pritožbeni preizkus.
ZZZDR člen 13, 65. ZMZPP člen 37, 37/1, 37/2, 37/3.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – uporaba prava – razmerje z mednarodnim elementom – predlog za združitev pravd
Če bi se izkazalo, da se po pravu toženke zakonska zveza ne more razvezati, bi to pomenilo, da je treba v konkretnem primeru, ko sta imela zakonca ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, uporabiti pravo Republike Slovenije,
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.