Tožnik je sicer formalno res podal predlog po zaslišanju obeh detektivov, vendar pa dokaznih predlogov ni substanciral. Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, kot je to v konkretnem primeru storil tožnik, za izvedbo dokaza ne zadošča. Nasprotno pa je tožena stranka predlog po zaslišanju obeh detektivov jasno substancirala, saj je njuno zaslišanje predlagala za ugotovitev dejstev, na katerih je temeljila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Glede na navedeno je treba šteti, da je substanciran dokazni predlog po zaslišanju obeh detektivov podala zgolj tožena stranka, zato v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP v celoti krije stroške zaslišanih prič.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih in da je bilo ravnanje tožnika, ko je zamahnil proti obrazu sodelavke in jo frcnil s prsti od spodaj navzgor po licu, neprimerno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vsako neprimerno ravnanje delavca še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki predstavlja razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi za takšno ravnanje tožnika zadoščal že izrek disciplinske sankcije ali pa pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2, 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kršitev tajnosti občil - tatvina
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ravnanje tožnice, ki je dne 14. 7. 2016 ob 17.03 uri posegla v pismarnico in iz nje vzela belo pismo, nekoliko kasneje pa še rumeno, in ob nespornem dejstvu, da je iz posnetkov nadzornih kamer dne 14. 7. 2016 jasno vidno, da je v času, od predaje testne pošiljke do odpreme pošiljke, le tožnica posegala v pismarnico in da je tožnica svoje ravnanje prikrivala, saj je kuverto dala pod delovni pult, kar ni običajen način dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnica obe kuverti odprla in iz testne pošiljke vzela denar - bankovec za 50,00 EUR, saj tega denarja ni bilo v pošiljki, ko je vsebino pošiljke preverila upravnica pošte C.C.. S svojim ravnanjem je tožnica izpolnila tudi znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po četrtem in petem odstavku 139. člena KZ-1, kakor tudi znake kaznivega dejanja tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena KZ-1.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku priznalo izvedenino, s tem da mu ni priznalo priglašenih stroškov za študij spisa s prilogami do 50 strani, ki jih je sodni izvedenec ovrednotil v višini 46,00 EUR. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 1. točki prvega odstavka 48. člena določa, da za študij spisa pripada izvedencu pri obsegu do 50 strani 46,00 EUR. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodni izvedenec že preštudiral sodni spis, kar pomeni, da za podajo dopolnilnega mnenja ni bil potreben dodaten študij.
Pravilna je prvostopenjska presoja o tem, da v obravnavanem primeru ni bilo kršeno ne načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih, ne načelo enake vrednosti dajatev. Navedeni načeli nista uporabni neposredno, saj morajo biti izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih sta načeli konkretizirani.
Prav tako tožeča stranka ni dokazala, da je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve, ker tožena stranka obveznosti po Pogodbi ne more več izpolniti, češ da počivališče B. "očitno nikoli ne bo zgrajeno". Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bodo sporne pogodbene obveznosti tožene stranke zapadle ob izgradnji počivališča B. Upoštevajoč odsotnost določitve roka, v katerem naj bi tožena stranka počivališče zgradila, ter dejstvo, da je Pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa pritožbene navedbe, da je izgradnja počivališča povsem "v zraku" ter da je nejasno, ali bo do tega sploh kdaj prišlo, ne morejo spremeniti pravilnosti izpodbijane odločitve.
Dogovor pravdnih strank o plačilu nadomestila je dopusten in sklenjen v okviru avtonomije pogodbenih stran.
Iz navedb tožeče stranke izhaja, da od prvotoženca zahteva plačilo 149.700,96 EUR, ker se je neupravičeno predstavljal za zakonitega zastopnika tožeče stranke, čeprav od poteka mandata z dne 13. 12. 2006 dalje ni bil več upravičen za poslovodenje tožeče stranke in posledično tudi ne za odrejanje nakazil denarnih sredstev. Zatrjuje, da prvotoženec ni imel pravne podlage za izplačilo razlike neto plače in za izplačilo odpravnine. Predmet spora v tej zadevi so neupravičeno izplačane razlike v plači, odpravnina in drugi prejemki, ki si jih je prvotoženec kot domnevno zakoniti zastopnik tožeče stranke izplačal. Pritožba se utemeljeno sklicuje, da gre v predmetni zadevi za individualni delovni spor, saj gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določbe točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
Tožnik je samostojni podjetnik in si sam odreja delo; delo, ki izhaja iz vpisa je zgolj administrativno, vodstveno, organizacijsko in nadzorno in ga je zmogel oblikovati tudi tako, da ga je razporejal preko celotnega delovnega dne, torej da ga je lahko prekinil z odmori ob utrujenosti. Sam si je narekoval tempo in ritem dela. Ocena izvedenca je bila, da nadaljnja časovna razbremenitev glede na opis dela iz ocene tveganja, ni bila potrebna. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče izvedensko mnenje v celoti sprejelo. Ne glede na sprejeto izvedensko mnenje, pa je menilo, da tožnik tudi po 6. 8. 2016 (do 29. 9. 2016) ni bil sposoben za delo za polni delovni čas. Takšen zaključek prvostopenjskega sodišča nima podlage ne v ugotovljenem dejanskem stanju, ne v materialnem pravu.
ZZVZZ-UPB3 člen 15, 15/1, 15/1-1, 78, 78/2.. ZDR-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/5.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
lastnost zavarovanca - obvezno zdravstveno zavarovanje - delovno razmerje
V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila pogodba o zaposlitvi med tožnikom in zavarovanko 4. 6. 2015 že podpisana, ne pa tudi izročena zavarovanki, pa jo je tožnik, še preden naj bi 8. 6. 2015 začela delati, istega dne obvestil, da pri njemu ne bo delala, je za rešitev zadeve bistveno vprašanje, ali je delovno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, sploh nastalo. Gre za vprašanje, ali je sicer podpisana pogodba o zaposlitvi, sploh začela učinkovati. To vprašanje je ob zmotnem materialno pravnem izhodišču, da je v obravnavanem primeru po podpisu pogodbe prišlo do nezakonite ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ostalo odprto, čeprav bi ga bil kot predhodno že v predsodnem upravnem postopku dolžan razčistiti toženec. Če delovno razmerje ni nastalo, ker podpisana pogodba o zaposlitvi, ni začela učinkovati, ni moglo nastati niti pravno razmerje, ki bi bilo podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje. Delovno razmerje, ki ni nastalo, ni moglo niti nezakonito prenehati.
motenjska tožba - motenje posesti - motilno ravnanje - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - pravni interes
Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovitveni tožbeni zahtevek zavreči. Res je, da novejša sodna praksa in teorija zavračata ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugodilo tudi ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katero tožnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, ostala nedoločena. Dajatveni zahtevek namreč ni določen glede lokacije, na kateri se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003171
ZPP člen 408, 408/1, 414.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna preživnina - pogoji za izdajo začasne odredbe - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
Začasna odredba je izjemno sredstvo ter jo sodišče izda le tedaj, ko ugotovi, da brez nje otroku preti nastanek težko nadomestljive škode ali da bo prišlo do nasilja.
Očitno je bilo predvideno, da bo vsaka objava predstavljala svoj posel oziroma da bo tožena stranka posamezno objavo oglasa plačala sproti, zaradi česar je tožeča stranka sproti izdajala tudi v tem postopku vtoževane račune z jasno določenimi roki plačila. Plačilna obveznost tožene stranke tako, v nasprotju z njenimi pritožbenimi trditvami, ni nastala šele po objavi in prevzemu vseh dvanajstih oglasov, temveč je nastala s prevzemom posameznega oglasa. In ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka prevzela 11 oglasov (računov, s katerimi so bili zaračunani, ni zavrnila, niti jih v roku 8 dni ni reklamirala, prav tako ni grajala samih oglasov), je vsled navedenega teh 11 oglasov tudi dolžna plačati. Nesporno je namreč, da jih do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje še ni. Opustitev objave enega oglasa ne pomeni, da ostalih enajstih ni dolžna plačati.
preživnina za otroka - izredna denarna socialna pomoč - drugi dohodek
Iizredna denarna socialna pomoč predstavlja prejemek, ki se lahko dodeli samski osebi ali družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti, upravičenec pa je denarno socialno pomoč tudi dolžan uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.
Glede na namen izredne denarne socialne pomoči po presoji pritožbenega sodišča torej ne gre za prejemek, ki ga je upoštevati kot prihodek tožnice na način, kot se zavzema pritožba, saj ne gre za denarni prejemek, ki bi bil rezultat pridobitnih zmožnosti tožnice, ampak je vezan na pridobivanje sredstev za premostitev položaja materialne ogroženosti oziroma pokritja izrednih stroškov za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali dohodkom družine upravičenec ne more pokriti iz razlogov, na katere ne more ali ni mogel vplivati.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
ZTLR člen 23, 24, 25, 26, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - dogovor o gradnji - nova stvar - priposestvovanje - dejansko stanje
Dovoljenje za vlaganje v nepremičnino oz. dogovor o vlaganjih, brez dogovorjene spremembe na stvarno-pravnem področju osebi, ki vlaga v tujo nepremičnino, ali solastniku, ki v nepremičnino vlaga več, kot znaša njegov solastninski delež, pridobitve stvarne pravice ne omogoča.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je negativni ugotovitveni zahtevek, da tožena stranka ni imela pravice tožeči stranki izstaviti navedenih računov in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila navedenih računov, v celoti vsebovan v dajatvenem zahtevku - v kondemnatornem delu sklepa o izvršbi s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da mora plačati upniku v sklepu o izvršbi navedeno terjatev in bi zato odločanje o tem ugotovitvenem zahtevku pomenilo ponovno sojenje o istem zahtevku. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da v tem obravnavanem delu zahtevka v tem sporu in v zadevi VL 126823/2013 nista identična, je sicer pravilno, saj pomeni dajatvena tožba nekaj več kot ugotovitvena. Če ima ugotovitveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, ima dajatveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja in obsodbo toženca na izpolnitev obveznosti. Vsebuje torej ugotovitveno in izpolnitveno povelje. Zato z vložitvijo dajatvene tožbe ugotovitveni interes odpade in negativna ugotovitvena tožba ni dopustna. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena in jo je bilo kot takšno zavrniti (člen 353 ZPP).
Drugače pa velja glede nadaljnjega tožbenega zahtevka tožeče stranke na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice izstavljati nobenih računov za storitve varovanja ali kakšnih drugih storitev, saj da tožena stranka kot upnica s tožečo stranko kot dolžnico ni v nobenem pravno poslovnem ali pravnem razmerju in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila takšnih računov (drugi del zahtevka v prvem odstavku točke II. izreka in v drugem odstavku, kolikor se ta ne nanaša na zgoraj že navedene račune z dne 10. 12. 2012). V tem primeru pa je pritrditi tožeči stranki, da omenjena predhodna dajatvena tožba - v obravnavanem primeru kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ne preprečuje naknadne vložitve ugotovitvene tožbe, saj gre pri zahtevku iz te ugotovitvene tožbe za ugotovitev (ne)obstoja celotnega pravnega razmerja in ne le pravnega razmerja zajetega z zgoraj navedenimi računi.
pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - ukinitev služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti
Služnostna pot je bila priposestvovana, in ne obstajajo pogoji za njeno ukinitev.
Četudi je v obdobju, kot ga zatrjuje toženec, dejansko prišlo do določene večletne prekinitve služnosti, je bil proces "osvoboditve služnosti" prekinjen z vnovičnem izvrševanjem služnosti s strani kosca v letu 2014. Proces ukinitve služnosti namreč prekine vsaka ponovna izvršitev služnosti.
Na podlagi 34. člena SPZ, ki opredeljuje obseg varstva, ki ga je upravičen zahtevati posestnik v primeru izkazanega motenja, lahko sodišče toženi stranki naloži tudi vzpostavitev prejšnjega stanja. Vendar pa to lahko stori le v primeru, če je to potrebno zaradi varstva pred nadaljnjim motenjem. V konkretnem primeru, ko je pot kljub neutrjeni podlagi in nenasutju peska po odstranitvi robnikov in nasutju zemlje prevozna kot je bila pred motenjem, ni potrebe, da bi sodišče tožencema v smislu 34. člena SPZ naložilo, da nasutje tudi utrdita in posujeta s peskom. Vztrajanje pri popolni vzpostavitvi prejšnjega stanja bi bilo v nasprotju z namenom določbe 34. člena SPZ in bi pomenilo tudi nepotreben in s tem pretiran poseg v lastninsko pravico prve toženke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za razpis naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Pravdni stranki morata v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno predlagati. V vlogi podan dokazni predlog za zaslišanje stranke ne šteje za zahtevo za razpis in izvedbo naroka.