CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003120
ZIZ člen 175. ZPP člen 337. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
najemna pogodba - pisna najemna pogodba - ustni dogovor - odpoved najemne pogodbe - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo najemnine - nedovoljene pritožbene novote - dokazni predlog za zaslišanje strank - zaslišanje strank kot dokazno sredstvo - pravica stranke do izjave v postopku - pomanjkljiva trditvena podlaga
Določila pogodbe (glede obveznosti tožene stranke in glede možnosti odpovedi najemnega razmerja) so bila jasna in nedvoumna, navedba tožene stranke glede ustnega dogovora s pravnim prednikom tožeče stranke, da bo toženo stranko pustil na miru, pri čemer niti ni navedla konkretnih trditev o vsebini ustnega dogovora oziroma ni pojasnila, kako naj bi takšen dogovor vplival na njeno obveznost plačevanja najemnine, pa povsem pavšalna in neupoštevna. Glede na navedeno in upoštevajoč 175. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju je tožeča stranka kot kupec vstopila v pravice in obveznosti najemodajalca (pravnega prednika) iz sklenjene (pisne) najemne pogodbe, ne pa v morebitne drugačne (ustne) dogovore od tistih, ki izhajajo iz najemne pogodbe.
nedopustna pritožba - stranke zapuščinskega postopka - oporočni in zakoniti dediči - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine
Ker pritožnik ni potomec zapustnice, ni materialnopravno upravičen izločati dela premoženja iz njene zapuščine po 32. členu ZD, s tem pa ga tudi ni mogoče šteti za drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, saj mora biti po 175. členu ZD izpolnjen pogoj, da takšna oseba uveljavlja pravico, ki ima dednopravno podlago.
pogodba o dobavi toplotne energije - obračun toplotnih stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pavšalni ugovori
Ureditev razmerij med porabniki in tudi določitev ključa za obračun prejete toplotne energije je v prvi vrsti v rokah samih porabnikov.
Tožena stranka je zatrjevala, da so bili na omrežje oz. toplotno postajo priključeni tudi drugi porabniki, ki naj bi jim tožeča stranka tudi že izdala potrebna soglasja. Teh trditev niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni konkretizirala (komu je tožeča stranka izdala soglasje za priklop). Pritožbene trditve, da so neevidentirani porabniki izpolnjevali vse pogoje iz izdanih soglasij, manjkala jim je le ustrezna pogodba s tožnico, so tako povsem splošne in zato nepreizkusljive, sicer pa tožena stranka za te trditve tudi ni predlagala nobenega dokaza.
S kanonskim pravom določene omejitve (določitev meje za odobritev pravnih poslov) so zavezujoče za zakonitega zastopnika tožnice, pri čemer ni pomembno, ali je prvi toženec za te omejitve vedel ali ne. Kot že obrazloženo, dobrovernost sopogodbenika na veljavnost cesijske pogodbe ne vpliva. Dobrovernemu sopogodbeniku zakon varstvo zagotavlja na drug način (četrti in peti odstavek 72. člena OZ). Veljavnost cesijske pogodbe se presoja po določbah OZ in ne po kanonskem pravu, ki se ga upošteva le glede presoje prekoračitve pooblastil. Brez pomena je zato opozarjanje tožencev, da Kan. 1290 napotuje na uporabo določb OZ.
Zakonsko besedilo drugega odstavka prodajalcu v primeru zamude kupca s plačili obrokov kupnine daje le opcijo (oblikovalno upravičenje), ne odvzema pa mu pravice, da vztraja pri izpolnitvi pogodbe.
najemna pogodba - odtujitev v zakup dane stvari - neupravičena pridobitev
Za položaj zakupnika je pomembno obvestilo (naznanitev) prenosa lastninske pravice, ker šele takrat postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Do tega trenutka je v zvezi z njim prejšnji zakupodajalec, čeprav je ta položaj izgubil že v trenutku, ko je bil prenos lastninske pravice opravljen. Po prejetem obvestilu pa nastopi obveznost zakupnika, da najemnino plača samo pravemu zakupodajalcu, to je pridobitelju lastninske pravice.
skrbnost dobrega strokovnjaka - kreditna pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzivni rok - neposlovna škoda - zastaralni rok - odškodninska odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - cenilec - zavarovanje kredita - hipoteka - rok za tožbo - škoda zaradi zaupanja - pravna praznina - jamčevalni roki kot prekluzivni roki
Prekluzivni roki za jamčevalne zahtevke za škodo zaradi zaupanja zaradi kršitve podjemne pogodbe veljajo za pogodbene stranke, pritožbeno sodišče pa je že pojasnilo razloge, zaradi katerih šteje, da je pogodba (med naročnikom in cenilcem) vzpostavila varstveni učinek, iz katerega tretja oseba črpa svoje pravice in obveznosti, zato je zaradi načela enakosti tudi tretja oseba vezana na prekluzivne roke, kot veljajo za naročnika, pri uveljavljanju pravice do povrnitve škode zaradi zaupanja.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba, ko že teče izvršba
Namen "zavarovalne" začasne odredbe je zavarovati možnost kasnejše izvršbe. Upnik ne samo, da izpolnjuje pogoje za izvršbo, celo vodi izvršilni postopek na nepremičnine dolžnika za isto terjatev od leta 2013, ko je pridobil zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002951
OZ člen 574, 574/2. ZPP člen 360, 360/1.
dokazovanje - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - substanciran dokazni predlog - dokazni predlog za zaslišanje priče - nepotreben dokazni predlog - ustna posojilna pogodba - vračilo posojila
Ob (za tožnika) nesporni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnica plačala toženčeve položnice, se je trditveno in dokazno breme, da tega ni storila s svojim, temveč z njegovim denarjem (in mu posledično zneska ni posodila), prevalilo nanj.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - blokada računa - odprti sodni postopki - finančno in likvidnostno stanje - koeficient likvidnosti
Iz predloženih dokazil izhaja, da vsi sodni postopki (četudi je teh kar pet), ki naj bi po mnenju tožeče stranke vzbujali objektivno nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve onemogočena ali znatno otežena, še niso zaključeni (na prvi stopnji) in ni mogoče predvideti, ali bodo zaključeni v korist ali škodo tožene stranke. Še zlasti, ker ima tudi tožena stranka nasprotne zahtevke do svojih nasprotnikov. Poleg tega je toženka oblikovala rezervacije pod postavko dolgoročnih časovnih pasivnih razmejitev v višini 256.275,00 EUR, ki je namenjen prav za poplačilo morebitnih obveznosti iz sodnih postopkov. Ne nazadnje pa z ozirom na dejstvo, da tožeča stranka že razpolaga s prvostopenjsko sodbo, plačila njene terjatve praviloma ne morejo ogroziti kasnejše sodbe, saj je razumno pričakovati, da bo tožeča stranka prej prišla do izvršilnega naslova kot tožniki-upniki tožene stranke v zadevah, na katere se sklicuje.
sodba na podlagi pripoznave - dopustni pritožbeni razlog - zmota - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Tožbeni zahtevek se je glasil na plačilo 5.844,04 EUR in tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek v višini 2.991,81 EUR. Sodišče prve stopnje mora odločati v okviru postavljenih zahtevkov, slednji pa je bil postavljen kot zahtevek na plačilo. S pripoznavo je priznala, da je tožeči stranki dolžna plačati pripoznani znesek, sodišče prve stopnje pa se ni bilo dolžno ukvarjati s tem, ali je med strankami obstajal dogovor o drugačnemu načinu izpolnitve obveznosti.
Sklicevanje na napako volje mora biti argumentirano in konkretizirano, sicer izjave o pripoznavi ni mogoče izpodbiti.
V primeru, ko je sklep o začetku stečajnega postopka sprejet na podlagi domneve insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, je bila zaradi pritožbe družbenice, kontradiktornost v zvezi z navedbami glede insolventnosti vzpostavljena šele v pritožbenem postopku. Pritožnica je v pritožbi priložila nekatere listinske dokaze v dokaz teze, da dolžnik ni insolventen. S tem je uspela omajati zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki temeljijo na zakonski domnevi.
prodajna pogodba - ustno sklenjena pogodba - prodaja motornega vozila - nepravilna izpolnitev - izpolnitev z napakami - neizpolnitev - jamčevanje za napake - jamčevalni zahtevek - stvar z napako - prevzem stvari z napako
Pri nepravilni izpolnitvi, to je izpolnitvi z napakami, in neizpolnitvi gre za dva različna pravna instituta, ki se razlikujeta tako po vsebini kot po možnih pravnih posledicah. Zakon ne prinaša jasne razmejitve med stvarno oz. pravno napako in neizpolnitvijo, zato je odločanje med sistemom sankcij za stvarno oziroma pravno napako (t.i. jamčevanje) in sistemom sankcij za zamudo (neizpolnitev) v rokah upnika. Stvar z napako lahko sprejme in uveljavlja jamčevalne zahtevke ali pa njen sprejem zavrne, s čimer dolžnika pahne v zamudo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003154
URS člen 35. ZPP člen 14.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - doktrina eggshell skull - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Doktrina "egg-shell skull", ki je sprejeta v novejši sodni praksi, temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celotni obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodi tudi toženčeva pestra nevrotična in osebnostna patologija, ki jo je izpostavil izvedenec medicinske stroke.
Če sodišče pri izreku enotne kazni po določbah o odmeri kazni obsojencu iz 55. člena KZ-1 prej pravnomočno, a neizvršljivo denarno kazen napravi izvršljivo, prekorači pravico, ki jo ima po zakonu in v škodo obtoženca krši kazenski zakon.
ZASP člen 81, 130, 130/1, 146, 147, 156, 156/4. ZASP-B člen 26, 26/4. - člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 33, 33/6, 40, 81.
nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - javno priobčevanje komercialnih fonogramov - začasna tarifa - tarifa zavoda ipf - primerno denarno nadomestilo - nedoločen pravni pojem - nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - obdavčljivi dogodek
Od uveljavitve ZASP-B tožeča stranka tarife za uporabo fonogramov ne more enostransko določati. S četrtim dostavkom 156. čl. ZASP je - izključno za primer, da tarifa še ni bila določena - predvideno, da tožeča stranka (tudi po uveljavitvi ZASP-B) lahko določi začasno tarifo.
Pritožbeno sodišče ne soglaša z ugotovitvijo, da po prenehanju veljavnosti Skupnega sporazuma in med pravdnima strankama sklenjene pogodbe materialna podlaga za določitev nadomestila za uporabo fonogramov v komercialnih radijskih programih ne obstaja. Začasna tarifa, ki se je uporabljala pred sklenitvijo Skupnega sporazuma (objavljena v Uradnem listu 53/2005), s sklenitvijo Skupnega sporazuma ni prenehala veljati. Zgolj uporabljala se v času, ko je bilo razmerje urejeno s Skupnim sporazumom (2. odstavek prvega člena Tarife), ni.
Že sodišče prve stopnje se je izreklo, da se z argumentom, da se je na radijskih valovih in po internetu istočasno predvajala ista glasba, tožena stranka plačilu za internetno predvajanje ne more uspešno upreti. Gre za drugo sredstvo priobčevanja fonogramov (pritožnik internetno predvajanje opredeljuje za sekundarno retransmisijo), drug in širši krog poslušalcev kot pri radiodifuznem oddajanju. Ni pomembno, da tožena stranka glasbo, ki je objavljena v dveh medijih (radiodifuzno in internetno oddajanje) predvaja le enkrat, z enim fonogramom. Bistven je krog poslušalcev, ki mu je sredstvo, s katerim je glasba predvajana, dosegljivo in poslušanost ter promet, ki ga s tem doseže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003574
OZ člen 2, 3, 9, 65, 65/2, 105, 111, 111/2, 111/4, 111/5.
prodajna pogodba - gradbena pogodba - zamuda z izpolnitvijo - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - pogodbeno dogovorjena razvezna klavzula - učinki razvezane pogodbe - vrnitev are - odškodnina - nasprotna tožba - dispozitivna narava zakonskih določb - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti
Zaradi načela pogodbene svobode strank in načela o dispozitivni naravi določb OZ imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudo pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ v členih od 103 do 110.
Tožeča stranka je kršila pogodbo, v posledici česar je tožena stranka dne 6.1.2010 odstopila od pogodbe. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka dne 18.2.2010 sama odstopila od pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode. Za prenehanje pogodbe je namreč tožeča stranka odgovorna sama, zaradi česar odškodninski tožbeni zahtevek zoper toženo stranko ni utemeljen.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka - smrt stranke - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - predhodno vprašanje - krog dedičev - obrazložitev odločbe
ZD nima določb o prekinitvi postopka za primer smrti stranke/udeleženca, zato se na podlagi 163. člena ZD uporabljajo določbe ZPP.
Krog dedičev po dediču, ki je umrl za zapustnikom, a pred koncem zapuščinskega postopka po njem, je lahko predhodno vprašanje za zapuščinski postopek po zapustniku, vendar mora sodišče, tako kot sleherni tovrstni sklep, obrazložiti, zakaj se je odločilo, da tega predhodnega vprašanja ne bo/ne more rešiti sámo.
prekinitev postopka - zakonski pogoji - prenehanje stranke v postopku - predhodno vprašanje - sposobnosti biti stranka - skrbnik za poseben primer - zakonito zastopanje - procesna predpostavka - pravnomočna odločba upravnega organa
Zaradi v 205. členu ZPP taksativno naštetih dogodkov, nastalih med postopkom, se postopek prekine na podlagi samega zakona. Gre za taksativno naštete primere prenehanja stranke med pravdo, prenehanja delovanja sodišča zaradi vojne ali drugih vzrokov ali če drug zakon tako določa.
ZPP v 206. členu omogoča tudi prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonsko izpolnjeni razlogi. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo.
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter v tem okviru pravilnost zastopanja, vključno z dovoljenjem za opravo predpravdnih dejanj, sta procesni predpostavki. Od njunega obstoja je odvisna dopustnost tožbe in končno odločba. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in pomanjkljivosti niso odpravljive, sodišče namreč tožbo zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00003061
SZ-1 člen 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 151, 151/1.
regulacijska začasna odredba - izročitev dokumentacije - upravnik večstanovanjske stavbe - odpoved pogodbe o upravljanju - stroški postopka za izdajo začasne odredbe
Dokumentacija v zvezi z večstanovanjskim objektom pripada etažnim lastnikom in ne upravniku. Njemu so jo etažni lastniki zgolj zaupali v upravljanje, tako kot njihov objekt. S pomočjo dokumentacije etažni lastniki izvršujejo svojo lastninsko pravico na posameznem delu zgradbe in na solastnini skupnih delov zgradbe, kar jim mora biti omogočeno kontinuirano, brez ovir. Namen etažnih lastnikov pri zahtevi za sodno varstvo v začasni preprečitvi toženi stranki, da nadaljuje z izvrševanjem pogodbe o upravljanju. Etažni lastniki so z odpovedjo pogodbe izrazili svojo voljo in to, glede na do sedaj izvedene dokaze, pravilno, kar mora tožena stranka spoštovati. Sicer bi bilo potencialno ogroženo normalno funkcioniranje večstanovanjskega objekta. Sodišče prve stopnje je odločilo o predlagani začasni odredbi in ugovoru zoper izdano začasno odredbo po vloženi tožbi, torej med pravdnim postopkom. Tedaj so stroški zavarovanja sestavni del pravdnih stroškov.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002929
ZZLPPO člen 5. ZLNDL člen 1, 2. OZ člen 86. SPZ člen 43, 43/2.
lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - ničnost spornih kupoprodajnih pogodb - lastninjenje družbene lastnine - materialnopravno napačna vknjižba - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost kupca - dobrovernost nadaljnjega pridobitelja - razpolagalna sposobnost - razpolagalni pravni posel - razpolagalno upravičenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Da bi tožnica v postopku uspela, ne zadošča, da izkaže napačno vknjižbo prve tožene stranke po določbah ZLNDL, temveč mora izkazati tudi, da druga in tretja toženka ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb in naknadni pridobitvi lastninske pravice nista bili dobroverni. Če sta torej druga in tretja toženka svojo lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah pridobili v dobri veri, sta glede na potek časa, ko je od sklenitve pogodb minilo že šestnajst let, nepremičnine priposestvovali. Pri tem je bistveno, da gre za naknadna pridobitelja lastninske pravice in ne za pridobitelja, ki bi postal lastnik na podlagi enega od zakonov o lastninjenju družbene lastnine, zato priposestvovanja zaradi pravne zmote ni mogoče izključiti.
Razpolagalni pravni posel je dvostranski pravni posel, katerega predmet je razpolaganje s stvarno pravico. Sestavljen je iz izjave volje odsvojitelja o razpolaganju s pravico in izjave volje pridobitelja, da soglaša s takšnim razpolaganjem. Samo razpolagalno upravičenje ni predpostavka za veljavnost zavezovalnega niti razpolagalnega pravnega posla.
S priposestvovanjem kot originarnim načinom pridobitve lastninske pravice se sanirajo morebitne napake v zvezi s pomanjkanjem razpolagalnega upravičenja, hkrati pa je zagotovljena varnost pravnega prometa. Tako po poteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje.