status kmetijske organizacije - obnova postopka - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Zatrjevana škoda po presoji sodišča ni niti neposredna niti konkretna, ampak je le hipotetična. Do nje naj bi namreč prišlo v prihodnosti in šele pod pogojem, da prvostopenjski organ tožnici ne bi priznal statusa kmetijske organizacije v obnovljenem postopku, sodišče pa bi tožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in ga odpravilo.
Tožnica lahko status predkupne upravičenke uveljavlja v postopkih odobritve pravnega posla, ne glede na to, ali ji je status kmetijske organizacije po ZKZ priznan s posebno odločbo, izdano po šestem odstavku 24. člena ZKZ. Svoje predkupno upravičenje namreč lahko izkaže na način, določen v petem odstavku 24. člena ZKZ, torej z registrirano kmetijsko dejavnostjo (kar je razvidno iz javnih evidenc za (med drugim) gospodarske družbe, npr. AJPES) in z ustrezno izkazanimi prihodki več kot 50 % iz naslova kmetijske dejavnosti. In kot je pravilno opozorila že toženka v svojem odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe in s čimer se strinja tudi tožnica, gre v postopkih odobritve pravnega posla pri tem za odločitev o predhodnem vprašanju. Posledično to tudi pomeni, da z zadržanjem odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije tožnica ni onemogočena v uveljavljanju svoje predkupne pravice kot kmetijske organizacije po 5. točki prvega odstavka 24. člena ZKZ oziroma te pravice, tj. pravice uveljavljanja statusa kmetijske organizacije, ni izgubila.
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč26. 5. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 13. 6. 2024. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
dovoljenost tožbe v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa
Ker tožniki v konkretni zadevi o (ne)izplačilu predplačil ne morejo zahtevati izdaje upravnega akta v upravnem postopku, tudi ni podano samostojno sodno varstvo zaradi molka organa iz tretjega odstavka 5. člena ZUS-1. Tožbo zaradi molka organa je mogoče vložiti le v primeru strankine zahteve, o kateri mora organ odločiti z odločbo, kar v konkretnem primeru ne gre.
Iz četrtega odstavka 43. člena ZBPP izhaja, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Navedeno je organ pojasnil v obrazložitvi odločbe opr. št. Bpp 93/2018 z dne 19. 4. 2024, s katero je organ naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnik je bil z navedenim določilom s strani organa torej seznanjen.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZZVZZ člen 63, 63/2, 64, 65, 65/1. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (2024) člen 98, 98-56, 103, 103/1.
začasna odredba - zdravstvo - upravni akt - težko popravljiva škoda - ureditvena začasna odredba - arbitraža
Delovanje arbitraže v primeru odločanja o zahtevi ponudnika, ki na javnem razpisu ni bil izbran, je predpisano v 103. členu Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, vendar pa po oceni sodišča navedena ureditev ni zadosti določna, da bi zadostila ustavnim zahtevam po zagotovitvi učinkovitega pravnega sredstva v smislu 25. člena Ustave RS. Iz 103. člena Uredbe namreč ne izhaja niti opredelitev, kakšna je pravna narava in vsebina sporazuma oziroma odločitve, sprejete po izvedenem postopku arbitraže, zato po presoji sodišča ne gre za pravno sredstvo, ki bi bilo po učinkovitosti, pravnem varstvu ter njegovih učinkih primerljivo pritožbi.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za tožbo je začel teči v sredo 31. 1. 2024 in se iztekel v četrtek 29. 2. 2024. Ker je bila tožba priporočeno po pošti oddana šele 1. 3. 2024, je bila vložena prepozno.
ZRev-2 člen 102, 102/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
pregled dokumentacije - pravica do vpogleda v spis - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru gre tudi po sodni presoji za predpostopkovno fazo, v okviru katere je tožena stranka pričela z zbiranjem informacij in dokumentacije, pri čemer se je tožena stranka zaradi odgovora pooblaščene ocenjevalke, da ne namerava podaljšati dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, odločila, da s postopkom nadzora nad delom pooblaščene ocenjevalke, niti ne začne (126. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 102. člena ZRev-2). Zaradi navedenega se v obravnavani zadevi še niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP. Posledično tudi odgovor tožene stranke tožniku, da ne more vpogledati v dokumente navedene zadeve, ne more biti upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - dokazno breme - pravica do izjave - prekluzija
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Ni sporno, da so dejstva, s katerimi tožnik utemeljuje svoj drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka (družinske težave zaradi dedovanja po očetu) obstajala že v predhodnem postopku ter ob vložitvi prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka in da se je tožnik takrat skliceval nanje. Ob takih okoliščinah (ko se je tožnik predhodno že skliceval na zatrjevana "nova" dejstva) pa je logično in pravilno nosilno stališče izpodbijanega sklepa, da navedenih dejstev ni mogoče šteti za nova dejstva v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1.
Sodišče ugotavlja, da je bila tožba vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, in torej prepozno. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 39. ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/12, 157, 157/1, 157/1-1. ZUS-1 člen 2, 20/3, 52.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - nova dejstva in dokazi - tožbeni predlog v upravnem sporu
Organ odloča po stanju na dan izdaje odločbe, zato mora in lahko v odločbi obravnava (le) tiste ugovore stranke, ki jih ta poda pred njeno izdajo. Tožnica ugotovljenemu dejanskemu stanju glede količin pred izdajo odločbe ni oporekala, ampak se je z njimi strinjala.
Ker je rok za vložitev tožbe prekluziven, niso upoštevne tožničine trditve glede nezakonitosti izpodbijane odločbe podane v kasnejših vlogah.
Tožnica meni, da bi bila lahko njena obveznost prevzema odpadne embalaže na celotnem območju Republike Slovenije določena le v okoljevarstvenem dovoljenju.
RTV prispevek - neplačilo prispevka - prekluzija - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Drži, kot je že navajal tožnik na naroku, da je v pritožbi v konkretni zadevi ugovarjal, da ne obstaja noben pravni temelj za obveznost plačila RTV prispevka, vendar bi ob navedenih dejstvih in dejstvu, ki ga sam v tem postopku sicer zatrjuje šele v tožbi, da navedenega dopisa z dne 13. 2. 2018 ni prejel, moral tudi to specificirano ugovarjati v pritožbenem postopku, da bi zanj lahko veljalo, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v pritožbi zoper izpodbijani akt in da bi bil s tem lahko ekskulpiran iz nastopa prekluzije glede navedenih dejstev nevročitve dopisa z dne 13. 2. 2018 in posledične vzpostavitve zakonske domneve na podlagi 31. člena ZRTV-1, da je tožnik imetnik RTV sprejemnika.
ZDavP-2 člen 157, 157/3, 180, 180/1, 187, 187/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - rubež premičnin - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe - pogoji za ustavitev izvršbe na premičninah - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - nesuspenzivnost pritožbe - predlog za prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - začasna odredba - predlog za začasno odredbo
ZDavP-2 v primeru neuspešnega rubeža premičnin ne predvideva izrecno ustavitve izvršbe z izdajo sklepa o tem, prav tako ustavitve izvršbe ne predvideva v primeru neuspešne prodaje zarubljenih stvari. Vendar pa je iz nekaterih določb ZDavP-2 mogoče zaključiti, da je v primeru, ko rubež ni bil uspešen, ker ni bilo rubljivih premičnin dolžnika, utemeljeno izdati nov sklep o davčni izvršbi. Določba drugega odstavka 187. člena ZDavP-2 dopušča opravo ponovnega rubeža na podlagi istega sklepa o izvršbi v primeru, če dolžnik zarubljene premičnine odtuji, uniči, poškoduje ali kako drugače onemogoči davčnemu organu njihovo vnovčitev - v tem primeru torej ZDavP-2 predvideva nov rubež na podlagi istega sklepa o izvršbi. Tožbenega stališča, da je treba vse rubeže opraviti na podlagi istega sklepa o davčni izvršbi, ne podpira niti določba prvega odstavka 180. člena ZDavP-2, ki predpisuje, da pred začetkom rubeža davčni organ vroči dolžniku sklep o izvršbi. Nelogično bi bilo, da bi moral davčni organ pred vsakim nadaljnjim rubežem dolžniku vročati isti sklep o izvršbi, ki je bil predhodno dolžniku že vročen.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
postopek osebnega stečaja - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - drugo sodno varstvo
To, da je v zadevi odločal sodnik, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
Toženkina argumentacija, da je bilo zavarovanje v delu, ki se nanaša na nepremičnine iz izpodbijanega sklepa, ustavljeno in je bilo zemljiškoknjižnemu sodišču naloženo, da izbriše hipoteko pri vseh nepremičninah, ostaja s strani tožnika neprerekana. Ta neprerekana dejstva pa tudi po presoji sodišča pomenijo, da tožnik na izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja z njo ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava izpodbijanega sklepa in/ali vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek, kot se predlagata s tožbo, namreč ne bi imeli nobenega učinka, saj je na nepremičninah zastavna pravica že bila izbrisana.
imenovanje direktorja - javni zavod - subsidiarno sodno varstvo - redni upravni spor - drugo sodno varstvo
Domnevno nezakonitost razpisnih pogojev v postopku za zasedbo delovnega mesta direktorja javnega zavoda, ki naj bi pomenili kršitev ustavnih pravic, je mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri kandidata.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odprava odločbe - zavrženje tožbe
S tem, ko je bila izpodbijana odločba s sodbo tega sodišča I U 598/2021-71 z dne 29. 2. 2024 v celoti odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo navedene odločbe odpravljene tudi vse pravne posledice, si tožnik s tožbo v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
začasna odredba - usmeritev otroka v prilagojen program - izkazana težko popravljiva škoda
V zadevah, kot je obravnavana, je s konkretnimi dokazi nemogoče izkazati težko popravljivost oziroma nepopravljivost škode. Po oceni sodišča je težka popravljivost škode v tem, da se prejšnja stanja v primeru ugoditve tožbi najverjetneje ne bi moglo več vzpostaviti, če bi bil otrok še pred odločitvijo o tožbi usmerjen v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom.
upravni postopek - prekrškovni postopek - upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - izpodbijanje dejanj
Že to, da tožnik s to tožbo izpodbija ravnanja upravnega organa v dveh formaliziranih postopkih, to je v upravnem in prekrškovnem postopku, ki se zaključita z izdajo aktov, zoper katera je (če posegata v tožnikov pravni položaj) dopustno sodno varstvo, zadostuje za sklep, da tožba po 4. členu ZUS-1 ni dopustna.