ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 80.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
V tej zadevi torej tožnik očitno nima namena počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, niti ni sporočil, kje se nahaja, s čimer je kršil svoje obveznosti po ZMZ-1. Zato je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zoper izpodbijani sklep na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Pomembno je, da ima odvetnik ne samo pooblastilo za zastopanje od stranke, ampak tudi, da je kontakt med stranko in pooblaščencem zagotovljen tekom sodnega postopka. Enako mora veljati tudi glede stika s pooblaščencem za vročanje. To je namreč potrebno ne samo zaradi ugotavljanja pravno relevantnega oziroma spornega dejanskega stanja, ampak tudi zaradi ugotavljanja, ali ima tožnik še vedno pravni interes za tožbo upoštevajoč tožbeni zahtevek.
Neprerekano dejstvo je, da se tožnik ne nahaja več v Republiki Sloveniji, svojega novega prebivališča sodišču ni sporočil, stik med pooblaščenkami in tožnikom pa je bil najprej zgolj zatrjevan, vendar ne izkazan, niti posredno ne, nazadnje pa niti zatrjevan ne, saj sodišče odgovora na zadnji poziv z dne 15. 2. 2024 ni prejelo. Tako ni izkazano, da tožnik želi s postopkom nadaljevati in da bi v njem lahko sodeloval npr. s pomočjo elektronskih komunikacij na daljavo zaradi razčiščevanja dejstev.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora.
ZDavP-2 člen 106, 106/2, 106/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
odmera davka v posebnih primerih - osebni stečaj - odpis obveznosti - odpis davčnega dolga - pravni interes - zavrženje tožbe
S tem, ko je davčni organ izvedel odpis davčne obveznosti, obveznosti, ki je izhajalo iz izpodbijane odločbe, ni več, kar pomeni, da tožnik ni več zavezanec za njeno izpolnitev. Pravni učinki izpodbijane odločbe so bili odpravljeni z odpisom davčnega dolga. To pomeni, da je med postopkom prenehal pravni interes za odločitev o odpravi izpodbijane odmerne odločbe, ki ga je sicer tožnik imel ob vložitvi tožbe.
Tožeča stranka je po izdaji izpodbijanega upravnega akta prostovoljno izpolnila naloženo obveznost in prenehala izvajati videonadzor nad hodniki in stopnišči, ki so skupni prostori poslovne stavbe na ..., kar pomeni, da do prisilne izvršitve naložene ji obveznosti ne more (več) priti. S tem pa je tožeča stranka po presoji sodišča izgubila svoj pravni interes za vodenje predmetnega upravnega spora. Tožeča stranka bi lahko po tem ko je prenehala izvajati videonadzor nad hodniki in stopnišči v obsegu določenem v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, oblikovala ali preoblikovala tožbeni zahtevek tako, da bi zahtevala ugotovitev, da je bilo z odločbo poseženo v njene pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba).
ZOro-1 člen 8a, 14, 14/2, 14/2-3, 16, 16/1, 16/2, 16/2-1. ZUS-1 člen 27, 27/2, 40, 40/3.
orožje - kaznivo dejanje - prosti preudarek - nedovoljen promet orožja - zanesljivost imetnika orožja
Organ mora, ko odloča o izdaji orožne listine, vedno šteti, da posameznik ni zanesljiv, če so podane okoliščine iz drugega odstavka 16. člena ZOro-1, brez dodatne presoje pogojev z vidika prvega odstavka 16. člena ZOro-1. Če pa teh okoliščin, ki bi že same po sebi utemeljevale sklep o nezanesljivosti, ni, je treba zanesljivost presojati z vidika prvega odstavka 16. člena ZOro-1.
Iz obrazložitve odločb organa prve in druge stopnje je res razvidno, da pravnomočna obsodba nakazuje, da tožnik ni primeren za posedovanje orožja. Vendar pa sta upravna organa ob upoštevanju zahtev iz prvega odstavka 16. člena ZOro-1 pojasnila, kako na odločitev vplivajo posamezne okoliščine posedovanja, dalj časa trajajoče posedovanje in hramba prepovedanega orožja ter tožnikova seznanjenost z obveznostmi glede pridobitve orožnega lista za vsako posedovano orožje, in se logično opredelila do vsake od teh okoliščin ter na podlagi vseh navedenih okoliščin zaključila, da tožnik ni zanesljiv za posedovanje orožja. Organa sta po oceni sodišča v obravnavani zadevi v zadostni meri tudi opredelila nedoločni pravni pojem, pri čemer sta upoštevala tudi zahtevo po varovanju javnega interesa skladno z zakonom. Njena dokazna ocena je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.
Sodišče ugotavlja, da je bilo organu pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano v prvem odstavku 16. člena ZOro-1, namen tega pooblastila pa je v varovanju življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda. Organ je po oceni sodišča v zadostni meri razložil, katere okoliščine je štel za odločilne za ugotovitev, da tožnik ni zanesljiv v smislu 16. člena ZOro-1 in mu posledično ni izdal dovoljenja za zbiranje orožja. Ob takih okoliščinah pa je organ po presoji sodišča ravnal v skladu z namenom navedenega pooblastila.
Ker tožnik tožbe v danih rokih ni ustrezno popravil oziroma dopolnil v skladu s pozivi sodišča, je ostala tožba tudi po pozivih sodišča k odpravi pomanjkljivosti nerazumljiva, nejasna in nepopolna. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati, je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-11 zavrglo. Na to pravno posledico je bil tožnik v pozivu sodišča tudi izrecno opozorjen.
ZZVR-1 člen 59, 59/2, 59/2-2. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
hmeljišče - odškodnina - zavrnitev zahtevka - nova dejstva - glavna obravnava
Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica odločbe z dne 15. 4. 2019, s katero je bilo tožniku odrejeno uničenje rastlin hmelja, okuženih s CBCVd v hmeljiščih.
Ker upravni organ na listino - zapisnik, s katerim tožnik pred izdajo izpodbijanega akta ni bil seznanjen, ne opira svojega zaključka o protipravnem ravnanju tožnika, sodišče ocenjuje, da opustitev možnosti izjave o listini, ki ni bila pomembna za izdajo odločbe, ne pomeni absolutne kršitve pravil postopka, niti ni taka kršitev pravil postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
Sodišče ocenjuje, da je upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik kršil v izreku odločbe odrejen ukrep. Kumulativno izpolnjen pogoj za prisojo odškodnine je izvedba vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin. Že ugotovitev neizvedbe enega predpisanega in odrejenega ukrepa zadostuje za zaključek, da navedeni pogoj ni izpolnjen.
ZZVR-1 člen 59, 59/1, 59/2. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
hmeljišče - odškodnina - zavrnitev zahtevka - nedovoljene tožbene novote - glavna obravnava v upravnem sporu
Izdaja sklepa o izvršbi potrjuje ugotovitve upravnega organa, da tožnik z odločbami naloženih obveznosti ni izvršil v rokih in na način, kot mu je bilo naloženo v izvršilnem naslovu. Sodišče soglaša z upravnim organom, da izvršitev z inšpekcijsko odločbo odrejenega ukrepa v postopku izvršbe ne pomeni izvedbe predpisanih in odrejenih ukrepov v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZZVR-1. Tožnik s tožbo ni uspel omajati razlogov, na katerih je upravni organ utemeljeval odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 3. 3. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 12. 3. 2024.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - postopek začet po uradni dolžnosti - ustavitev postopka
Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka stranka nima, če se je postopek vodil po uradni dolžnosti, saj ustavitev postopka pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v pravni položaj stranke; ne gre torej za situacijo, ko o zahtevku stranke sploh ne bi bilo odločeno z dokončnim upravnim aktom, zoper katerega bi bilo možno sodno varstvo.
ZTFI-1 člen 476, 476/2, 476/2-1, 476/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
trg finančnih instrumentov - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - ugovor zoper odredbo - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe
V 476. členu ZTFI-1 je določeno, v katerih primerih je proti odločbam toženke dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. Načeloma je to dovoljeno proti vsaki odločbi (prvi odstavek 476. člena ZTFI-1). Vendar pa sta v drugem odstavku 476. člena ZTFI-1 predpisani dve izjemi. Za odločanje v tej zadevi je pomembna izjema iz 1. točke, po kateri ni posebnega postopka sodnega varstva proti odločbi, s katero toženka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo. Izpodbijana Odločba je prav takšna in se jo lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo toženka izda zato, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z njeno odredbo (tretji odstavek 476. člena ZTFI-1).
denacionalizacija - lastninska pravica - pravni interes - pravica do uporabe
ZLNDL določa, da vknjižba lastninske pravice po ZLNDL nima pravnih posledic za stranke v postopku denacionalizacije (8. člen ZLNDL). Že na podlagi te zakonske določbe je sklepati, da ima tako tožnica pravni interes za odločitev oz. pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v postopku denacionalizacije.Upravni organ je glede tega napačno uporabil materialno pravo. Lastninska pravica tožnice je bila vpisana po ZLNDL, ki je bil sprejet v času veljavnosti ZTLR. Vknjižba brez pravne podlage ni pomenila pridobitve lastninske pravice in zato po drugem odstavku 45. člena ZTLR ni pomenila prenehanja lastninske pravice tistega lastnika, ki jo je pridobil brez vpisa.
Dejstvo je, da imajo tisti, ki so ob uveljavitvi ZLNDL imeli pravico uporabe na nepremičninah zoper tistega, ki je vpisan kot lastnik, čeprav ob uveljavitvi ZNLDL ni imel pravice uporabe, materialno pravno upravičenje za vložitev lastninske tožbe, tožnica vsekako izkazuje pravni interes za izdajo odločbe o denacionalizaciji. Tožnica je uspela dokazati, da ima pravni interes za odločanje o postopku denacionalizacije, ker je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi procesnega sklepa (ki ji v primeru spora ne nudni potrebnega varstva njene lastninske pravice) kot meritorna odločba o denacionalizaciji.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157.
subsidiarni upravni spor - sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - procesne predpostavke za vložitev tožbe - drugo sodno varstvo - upravni akt - zavrženje tožbe
Sodno varstvo v upravnem sporu je zagotovljeno le, če je mogoče pravni akt oziroma materialno dejanje opredeliti kot oblastveno dejanje oziroma izvrševanje javne oblasti (ex iure imperii). Oblast se izrazi v enostranskem poseganju v pravice ali pravne interese ali delovanju podrejene osebe v oblikah zapovedi, prepovedi ali ugotovitev, omejevanja ali urejanja javnopravnih razmerij oziroma nalaganja javnopravnih obveznosti. Nujno je torej, da je oblast usmerjena prav proti taki osebi s ciljem spremeniti njen položaj oziroma doseči s pooblastili predvidene ali zahtevane učinke. Zgolj ugotovitev, da je toženka lokalna skupnost, torej še ne pomeni, da (vsako) njeno delovanje do drugih subjektov pomeni tudi oblastveno delovanje. Sodišče meni, da delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika njene naloge upravljanja z občinskimi javnimi cestami, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza opisanim značilnostim oblastvenega delovanja.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh.
Tožba zaradi molka organa je vložena prezgodaj, saj je zahtevo za izdajo odločbe tožnik podal, še preden je potekel zakonski rok en mesec za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila (po poteku zakonskega roka za odločitev) vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
razlastitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna cesta
Razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ko ima razlastitveni zavezanec zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični dejansko (že) omejeno, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Če do tega ne pride v roku 30 dni od poziva, lahko vloži zahtevo za razlastitev.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na izpis iz uradne evidence azilnega doma je tožnik 24. 2. 2024 po svoji volji zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Tudi glavne obravnave se tožnik ni udeležil.
Toženka pri svojem stališču vztraja tudi v ponovljenem postopku. S tem pa je toženka ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Odstopanj od tega pravila v zakonu ni. Vrhovno sodišče RS je tako v sodbi I Up 183/2016 z dne 29. 6. 2016 (to stališče pa je ponovilo tudi v več drugih zadevah, npr. sodbi X Ips 27/2020) pojasnilo, da lahko toženka od vezanosti na stališče sodišča odstopi, in sicer tedaj, ko se pojavijo utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč (npr. če je v trenutku ponovnega odločanja upravnega organa treba uporabiti kasneje spremenjen materialni zakon; če je zakon razveljavilo Ustavno sodišče; če je stališče sodišča prve stopnje v nasprotju s kasnejšim stališčem Vrhovnega sodišča, ki ga je sprejelo v bistveno enakem primeru). V teh primerih namreč ne gre za dopusten odstop od vezanosti na pravno mnenje in stališče sodišča, temveč za pravni položaj, v katerem teh mnenj in stališč v ponovljenem postopku ni mogoče uporabiti, ker so se spremenile bodisi dejanske, bodisi pravne okoliščine v zadevi, v kateri je treba ponovno odločiti. Zato je tudi vezanost upravnega organa mogoče zahtevati le ob nespremenjenih podlagah za ponovno odločanje. V obravnavanem primeru pa so pravne podlage, na katerih je sodišče izoblikovalo svoje stališče v sodbah I U 1424/2017 in I U 261/2020 enake, enake pa so tudi dejanske okoliščine.
začasna odredba - odložitvena in ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka predlog za izdajo začasne odredbe utemeljuje zlasti z navajanjem, da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi zavarovanja ustavno varovanega načela zakonitosti delovanja lokalne samouprave in načela delitve oblasti. Vprašanje (ne)zakonitosti izpodbijanih aktov in s tem povezano vprašanje razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom, kakor delno tudi (strokovnim) organom občinske uprave, pristojnim za finance, bo predmet vsebinske presoje tožbe, tožeča stranka pa ni izkazala nastanka težko popravljive škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega predpisa, ki bi bila ob odpravi posledic, na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu, za tožečo stranko težko popravljiva škoda oziroma da so posledice izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja. V kolikor se bo v postopku odločanja o tožbi izkazalo, da je le-ta utemeljena, bo odločitev veljala ne glede na morebitne menjave predstavnikov na strani tožeče stranke ali tožene stranke. Sodišče tudi ocenjuje, da zaradi izvršitve izpodbijanih aktov ne bo nesorazmerno prizadeta javna korist, saj bo do končne odločitve v upravnem sporu odločitve o korporacijskih upravičenjih ustanoviteljice Mestne občine Maribor v Javnem holdingu Maribor d.o.o. sprejemala tožena stranka, ki lahko kot kolektivni organ sprejema svoje odločitve zgolj z večino glasov, pri čemer pa so tako tožeča stranka kot tožena stranka predstavniki ljudstva, izvoljeni s strani občanov, in gre torej v vsakem primeru za politične funkcije.
poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarni upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča tožba, kljub dopolnitvi oziroma popravi ni popolna in razumljiva, saj tožnik ni sledil navodilom sodišča iz sklepa I U 788/2023-3 z dne 25. 5. 2023. Zato je sodišče, po ugotovitvi, da so pomanjkljivosti tožbe take, da onemogočajo obravnavanje zadeve, tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.