TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Organ mora, ko odloča o izdaji orožne listine, vedno šteti, da posameznik ni zanesljiv, če so podane okoliščine iz drugega odstavka 16. člena ZOro-1, brez dodatne presoje pogojev z vidika prvega odstavka 16. člena ZOro-1. Če pa teh okoliščin, ki bi že same po sebi utemeljevale sklep o nezanesljivosti, ni, je treba zanesljivost presojati z vidika prvega odstavka 16. člena ZOro-1.

Iz obrazložitve odločb organa prve in druge stopnje je res razvidno, da pravnomočna obsodba nakazuje, da tožnik ni primeren za posedovanje orožja. Vendar pa sta upravna organa ob upoštevanju zahtev iz prvega odstavka 16. člena ZOro-1 pojasnila, kako na odločitev vplivajo posamezne okoliščine posedovanja, dalj časa trajajoče posedovanje in hramba prepovedanega orožja ter tožnikova seznanjenost z obveznostmi glede pridobitve orožnega lista za vsako posedovano orožje, in se logično opredelila do vsake od teh okoliščin ter na podlagi vseh navedenih okoliščin zaključila, da tožnik ni zanesljiv za posedovanje orožja. Organa sta po oceni sodišča v obravnavani zadevi v zadostni meri tudi opredelila nedoločni pravni pojem, pri čemer sta upoštevala tudi zahtevo po varovanju javnega interesa skladno z zakonom. Njena dokazna ocena je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.

Sodišče ugotavlja, da je bilo organu pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano v prvem odstavku 16. člena ZOro-1, namen tega pooblastila pa je v varovanju življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda. Organ je po oceni sodišča v zadostni meri razložil, katere okoliščine je štel za odločilne za ugotovitev, da tožnik ni zanesljiv v smislu 16. člena ZOro-1 in mu posledično ni izdal dovoljenja za zbiranje orožja. Ob takih okoliščinah pa je organ po presoji sodišča ravnal v skladu z namenom navedenega pooblastila.