aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu – stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka – pomanjkanje aktivne procesne legitimacije
Tožnik, ki v postopku izdaje upravnega akta (izpodbijane delne odločbe o denacionalizaciji) nesporno ni bil niti stranka niti stranski udeleženec (zaradi nepriznanega statusa (stranskega) udeleženca v upravnem postopku), tudi ne more biti stranka upravnega spora, naperjenega zoper izpodbijano delno odločbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9.
dovoljenost revizije – denacionalizacija -obnova postopka - trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora pomembno pravno vprašanje zastaviti jasno in določno glede na vsebino obravnavane zadeve. Tega pa revidenti v obravnavani zadevi niso storili s splošnim sklicevanjem na procesnopravno sredstvo obnove v upravnem postopku, odločanje upravnega organa in vsebino izreka pravnomočnega upravnega akta. Brez konkretne navedbe pomembnega pravnega vprašanja pa tudi ni mogoče presojati odstopa od sodne prakse, saj ni jasno zastavljeno in pojasnjeno, v čem naj bi bil odstop.
Ker so bila obravnavana zemljišča, ki naj bi po navedbah revidentov predstavljala funkcionalna zemljišča k počitniškim apartmajem, njihovo infrastrukturo in dostop do njih, vrnjena denacionalizacijskim upravičencem v last in posest s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji še preden so revidenti postali lastniki počitniških apartmajev, takšna vrnitev premoženja ni posledica izpodbijane odločitve o obnovi postopka, začetega na predlog revidentov iz razloga po 260. členu ZUP.
ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/1, 56, 56/1. ZIKS člen 145, 145/1, 145č., 145č/1. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPP člen 362.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last –
Vprašanje pravne podlage zahtevkov za vrnitev podržavljenega premoženja je odvisno predvsem od vprašanja, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Odločitev o sodni nepristojnosti in odstopu zadeve pristojnemu upravnemu organu je pravilna. Sodni in upravni postopek sta med seboj prirejena, tako da se v vsakem postopku odloča o pravicah in obveznostih, ki spadajo v njegovo pristojnost. Z odločanjem v sodnem postopku o spornem pravnem razmerju bi sodišče storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 22. ZDen člen 1, 32, 32/1, 54, 56, 57, 59, 88. ZLNDL člen 3. ZPP člen 339, 339/2-14.
lastninska pravica na nepremičnini – denacionalizacija -poseg v pravnomočno odločbo upravnega organa – odločba Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče je v ponovnem postopku zoper razveljavljeno odločbo II Ips 705/2007 upoštevalo oceno Ustavnega sodišča glede nedopustnosti poseganja v pravnomočno odločbo upravnega organa v konkretnem primeru, kar narekuje zavzetje enakega stališča tudi v predmetni zadevi.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja
Plačilo odškodnine za nacionalizirano oziroma razlaščeno premoženje je ena od oblik denacionalizacije, zato dogovor iz sodne poravnave o plačilu določenega zneska namesto vrnitve stanovanj v last (in posest) že na podlagi splošnih izhodišč zakona ne more pomeniti tudi umika denacionalizacijske zahteve in s tem drugih zahtevkov po ZDen, npr. odškodnine zaradi nemožnosti uporabe.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZSpo člen 17. ZTNP-1 člen 4, 4/1-19. ZGos člen 4, 4/3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Ker so določbe 17. člena ZSpo, 19. točke prvega odstavka 4. člena ZTNP-1 in tretjega odstavka 4. člena ZGos jasne in iz njih izhaja, da planinski dom ni športni objekt, poleg tega pa ZDen niti ne predpisuje ovir za vračanje športnih objektov, revidentka z zastavljenim pravnim vprašanjem ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vezana na zelo hude posledice, ki jih ima izpodbijana odločitev za stranko, revidentka izpolnjenosti tega pogoja ni izkazala s pavšalnim zatrjevanjem posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev za eno izmed planinskih društev v njeni sestavi in s prav tako pavšalnimi navedbami o prizadetosti javne koristi.
ZDen člen 3, 3-9, 4, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 7, 7/2, 7/4.
denacionalizacija - dovoljena revizija – vrednostni kriterij – odškodnina - vrednotenje strojnotehnološke opreme – amortizacija – starost strojnotehnološke opreme ob podržavljenju – neobratovanje strojnotehnološke opreme ob podržavljenju
Upoštevaje odločilne dejanske okoliščine (starost strojnotehnološke opreme v času podržavljenja najmanj 18 let in dejstvo, da ta ob podržavljenju ni bila v uporabi) je sodišče prve stopnje pri vrednotenju pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 7. člena Navodila, ki za primer, ko amortizacijske dobe (stopnje) ni mogoče ugotoviti, določa, da se šteje, da so stroji in naprave amortizirani v petnajstih, druge premičnine pa v desetih letih od izdelave. Na podlagi navedene določbe je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila obravnavana strojnotehnološka oprema ob podržavljenju v celoti amortizirana. V obravnavanem primeru ni utemeljena uporaba določbe četrtega odstavka 7. člena Navodila, ki jo uveljavlja revidentka, saj ta določba po presoji Vrhovnega sodišča določa posebno stopnjo amortiziranosti za tiste premičnine, ki so v času podržavljenja, potem ko je že pretekla njihova amortizacijska doba, še aktivno služile svojemu namenu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3, 84, 84/2. ZDen člen 32, 32/2.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – ovire za vračanje v naravi - zazidano stavbno zemljišče – pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire – zelo hude posledice – začasna odredba
Pravica do vrnitve premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato v zvezi s to pravico, ki jo revidenti uveljavljajo z revizijo, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revizija in se nanaša na pravnoodločilno obdobje ugotavljanja ovire za vračanje v naravi zaradi pozidanosti zemljišča z objektom, ki ni v lasti upravičenca, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od tako uveljavljene sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidenti zgolj s sklicevanjem na finančne posledice zaradi nepridobitve te pravice niso izkazali zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 25, 25/7, 44, 44/3. ZUP (1986) člen 183, 185, 185/1.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – denacionalizacija – povrnitev vlaganj v nepremičnino – ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč – dokazovanje z izvedencem
Ker gre pri ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč po Odloku o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije za enostavno računsko operacijo, za katero se ne zahteva posebno strokovno znanje, izvedba dokaza z izvedencem za odločitev o tem ni potrebna. Šele če se izkaže, da je v zvezi z ugotavljanjem vlaganj potrebno izvesti dokaz z izvedencem, skladno z določbami 183. do 192. člena ZUP (1986), organ imenuje izvedenca na predlog osebe, ki uveljavlja vračilo vlaganj in ki je za izvedbo tega dokaza dolžna nositi tudi stroške.
ZOR člen 103. OZ člen 86. ZZPS člen 1, 2, 2/1-2, 4.
denacionalizacija - promet z nepremičninami – prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost – prodajna pogodba
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da je bilo stanovanje, glede katerega obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, prodano v času veljavnosti ZZPS. ZZPS je v 4. členu določal, da je nična pogodba o prometu z nepremičninami, ki je sklenjena v nasprotju s tem zakonom. Prepoved prometa po določbah tega zakona je bila z novelo ZZPS podaljšana do uveljavitve Zakona o denacionalizaciji.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013765
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2, 235/4, 235/5, 260-9, 261/3, 263/4.
dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zahteva za vročitev odločbe - zahteva za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre za upravni spor v zvezi z zahtevo za vročitev odločbe, razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogom za obnovo postopka, to pa ni zadeva, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bilo treba predlog za obnovo postopka zavreči že zato, ker je bil prepozen, pravno vprašanje položaja stranke, kot ga z revizijo uveljavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, ko gre za odločitev o predlogu za obnovo postopka.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbo, da je zaradi izpodbijane odločitve izgubil možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v last in posest.
Res je, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, vendar pa to ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. To, da mora biti izjava dana v postopku denacionalizacije, pa ne pomeni, da je izjavo potrebno dati pred organom, ki postopek denacionalizacije vodi, temveč je zakonsko besedilo potrebno razumeti v časovnem smislu. Pomembno je torej, da je takšna izjava dana v času, ko je postopek denacionalizacije v teku.
denacionalizacija – pravni interes – odpravljena odločba tožene stranke – revizija stranke z interesom
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
denacionalizacija – dovoljena revizija - izvzem stanovanj iz nacionalizacije – obseg vračanja – pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - zahteva vlagatelja kot pravnega naslednika upravičenca
Pravica uporabe na skupnih delih in zemljišču je po svoji naravi stvarnopravno upravičenje podobno lastninski pravici (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 421/2007 z dne 19. 7. 2007), ki je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. To pomeni, da ne glede na to, da sta bila po določbah ZNNZ stavba in gradbeno zemljišče podržavljena in sta prešla v družbeno lastnino, to premoženje v obsegu sorazmernega deleža, na katerem so imeli pravico uporabe etažni lastniki, ni predmet denacionalizacije po ZDen.
Vlagateljica, ki je zahtevo za denacionalizacijo vložila kot pravna naslednica prejšnjih solastnikov obravnavanega premoženja, tega ni mogla storiti za prejšnjo solastnico, ki je bila v času vložitve zahteve še živa. V teh okoliščinah organ ni imel podlage, da bi vlagateljico pozival k predložitvi pooblastila.
ODZ paragraf 891, 894. ZZT člen 26. ZOR člen 422. OZ člen 403. ZNZGP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-1.
tvrdka - javna trgovinska družba - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij - obveznosti nacionaliziranih podjetij - prehod obveznosti na državo oziroma državna podjetja - obveznosti, ki so nastale v poslovanju izven delovnega področja podjetja - prenehanje obveznosti - zastaranje - zadržanje zastaranja - korealnost - solidarne obveznosti - solidarnost dolžnikov - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - nacionalizacija - denacionalizacija - pravno nasledstvo - pasivna legitimacija
Zden (niti kakšen drug zakon) ne predvideva, da bi z vrnitvijo premoženja podržavljenega podjetja na upravičence oziroma njihove pravne naslednike prešle tudi obveznosti tega podjetja.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 8.
denacionalizacija – dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračanje podjetja – vračanje premoženja v različnih oblikah - metoda neto aktive – obseg premoženja - glavna obravnava
Vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja. Zato je denacionalizacijski organ, ki odloča o vračanju premoženja v kombinaciji različnih oblik, ki vključujejo tudi vračanje v obliki odškodnine, dolžan ugotoviti vrednost neto aktive. Od njene vrednosti in vrednosti že vrnjenega premoženja pa je odvisno, do česa je denacionalizacijski upravičenec še upravičen.
denacionalizacija – pravni interes – odpravljena odločba tožene stranke – revizija stranke z interesom
Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 5, 14, 64, 64/1, 68.
denacionalizacija – dovoljena revizija - dokazna listina – vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo – predlagalni postopek – vezanost na zahtevo stranke – varstvo pravic strank - pouk neuki stranki – pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
Potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).
dovoljena revizija – vrednostni pogoj – podržavljena le zemljišča ali tudi stavb – neizdaja odločbe po 8. členu ZNNZ - prisilni odvzem posesti
Čeprav je nesporno, da v obravnavanem primeru, ko posebna ugotovitvena odločba o odvzemu stavb (oziroma nacionalizacija po 8. členu ZNNZ) ni bila izdana, gre tudi po presoji revizijskega sodišča pri podržavljenju objektov za učinkovanje navedenega zakona.
Tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da glede na dejansko stanje in pravne podlage, ki so bile uporabljene v obravnavani zadevi, ni bistvenih razlikovalnih elementov v pravni podlagi odvzema med nacionaliziranimi objekti in zemljišči.