TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če se izpodbijajo sklep o (ne)priznanju položaja stranke v postopku, sklep o obnovi postopka in sklep o zavrženju predloga za izrek odločbe za nično. Zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da sta predloga za priznanje položaja stranke v postopku izdaje navedene delne odločbe in obnovo tega postopka prepozna, v zvezi s predlogom za izrek ničnosti delne odločbe pa ni bil ugotovljen noben izmed ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident in ki pomeni vsebinski razlog, s katerim utemeljuje, da bi mu moral biti v postopku izdaje navedene delne odločbe priznan položaj stranke, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Enako velja tudi za zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj razmerja med sodnim in upravnim postopkom oziroma pristojnostjo v zvezi z ugotavljanjem ničnosti pravnih poslov.

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati.