ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZUP (1986) člen 215. ZDen člen 32, 32/2, 88.
dovoljenost revizije – delna odločba o denacionalizaciji - vrednost izpodbijanega upravnega akta - pomembno pravno vprašanje – pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev – zelo hude posledice – pričakovano premoženje
Izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije revidentka ne more izkazovati z morebitno sporno vrednostjo premoženja v zadevi iste denacionalizacije, ki pa ni predmet izpodbijane odločbe, temveč bo o njem odločeno z drugo ali dopolnilno odločbo.
Z navajanjem trditev o ravnanju upravnega organa in drugih strank v postopku revidentka ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti pomembnega pravnega vprašanja, saj ni navedla s tem povezanega pravnega vprašanja ter pomena tega vprašanja za obravnavano zadevo in za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, posledično pa tudi ne, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
ZUS-1 83, 83/2-1, 83/-2, 83/2-3. ZDen člen 9, 9/3, 12.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – vrnitev premoženja v naravi – pomembno pravno vprašanje – retorzija – rešeno pravno vprašanje – zelo hude posledice – konkretizacija posledic – navezanost na premoženje pokojnega prednika
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4001523
ZOR člen 219. ZPP člen 358, 358/4-2. ZZLPPO člen 51, 51/1. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - izpraznitev nepremičnin - imetništvo pravice uporabe - gospodarjenje z nepremičnino do konca denacionalizacijskega postopka - pasivna legitimacija - uporabnina
Tožeča stranka je bila kot imetnica pravice uporabe in kot denacionalizacijska zavezanka dolžna skrbeti za sporne nepremičnine v času do zaključka denacionalizacijskega postopka. To pa pomeni, da je tožeča stranka tudi upravičena zahtevati njihovo izpraznitev in plačilo uporabnine od tistega, ki v tem času uporablja nepremičnine brez pravnega naslova in brez plačila.
dovoljenost revizije – zavrženje - spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Ker pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, če revident ne opredeli pravnega vprašanja konkretno in natančno ter ne pojasni, zakaj naj bi bilo postavljeno vprašanje pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, niti v čem naj bi sodišče prve stopnje glede tega vprašanja ravnalo nezakonito. Prav tako ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, če revident ne navede, glede katerega pravnega vprašanja in od katerih odločb Vrhovnega sodišča naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti, v čem naj bi bila neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje in katere odločbe naj bi to neenotnost izkazovale.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice niso izkazane s trditvami o izgubi dediščine.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neoblikovano, nekonkretizirano vprašanje – trditveno in dokazno breme
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve, posledično pa tudi ne navede okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti – vračilo premoženja v naravi - nekonkretizirano pravno vprašanje – neopredeljen odstop od sodne prakse - zelo hude posledice – pričakovana pravica – začasna odredba – odločanje v senatu ali sodniku posamezniku
Ker pravica do vračila premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, če revident ne opredeli pravnega vprašanja konkretno in natančno ter ne pojasni, zakaj naj bi bilo postavljeno vprašanje pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, niti v čem naj bi sodišče prve stopnje glede tega vprašanja ravnalo nezakonito. Prav tako ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje, če revident ne navede, glede katerega pravnega vprašanja in od katerih odločb Vrhovnega sodišča naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti, v čem naj bi bila neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje in katere odločbe naj bi to neenotnost izkazovale.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZDen člen 5, 9, 9/1.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – časovni okvir, v katerem je treba izkazati obstoj jugoslovanskega državljanstva – zelo hude posledice
Trditev o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča mora biti izkazana z odločbo Vrhovnega sodišča, iz katere bo razvidno, da je Vrhovno sodišče v tej zadevi ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče, kot ga je zavzelo v drugi zadevi.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – nedovoljena revizija - pravica, izražena v denarni vrednosti – pravica do vračila premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje – vprašanje zakonitosti odločitve upravnega organa – nični pravni posli - ovire za vračanje – ustaljena upravnosodna praksa – čas vračanja – zazidano zemljišče – zelo hude posledice – neizkazanost zelo hudih posledic – pričakovanje pridobitve premoženja
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi v postopku denacionalizacije ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revident, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, je namreč pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi iz drugega odstavka 32. člena ZDen, kakršen je tudi obravnavani primer, odločilno, ali gre v času vračanja za dejansko, v naravi pozidano zemljišče, in sicer ne glede na to, ali je objekt na njem zgrajen z ustreznim dovoljenjem ali brez njega
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident ni izkazal zelo hudih posledic z navedbo, da bo z izpodbijano odločitvijo prikrajšan za vrnitev premoženja v naravi niti z zatrjevano razliko med višino z upravno odločbo priznane odškodnine in tržno vrednostjo obravnavanih zemljišč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0013309
ZIKS člen 145, 145a, 145b. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-1, 1-2. ZDen člen 16.
ZIKS člen 145, 145a. ZDen člen 42, 42/1, 44, 44/1, 44/3, 44/6, 85, 85/1, 85/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 11. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg in oblike vrnitve premoženja - odškodnina - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - zemljišče, predvideno za pozidavo - komunalna opremljenost zemljišča - načrt stanovanjske in komunalne gradnje
Komunalna opremljenost zemljišča ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljanja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – določitev funkcionalnega zemljišča – neenotna praksa upravnih organov – neenotna sodna praksa – ovire za vračanje v naravi – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice
Morebitne neenotne prakse upravnih organov ni mogoče uveljavljati kot razlog za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, neenotnost prakse sodišča prve stopnje pa je razlog za dovoljenost revizije le v primeru, če Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev, še ni odločalo.
Ni podan uveljavljan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če se obravnavana zadeva nanaša na drugačno pravno in dejansko situacijo.
ZIKS člen 145. ZDen člen 3, 3-20, 64, 64/1. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
vrnitev zaplenjenega premoženja - prehod sovražnega imetja v državno last - razmerje med ZIKS in ZDen
Revidentka, ki v svoji reviziji graja obrazložitev pritožbenega sodišča, da „gre za historično oddaljene dogodke“, hkrati sama uvidi, da je vzrok za zaplembo premoženja s kazensko sodbo“...... najbrž težko ugotoviti“ in dopušča možnost, da bi lahko šlo tudi za pomoto ali za nepotrebno „in tedaj običajno podvajanje istega ukrepa“, čemur odreka bistveni pomen. V tem delu je revidentki mogoče pritrditi, saj učinkovita uveljavitev pravice do vrnitve krivično odvzetega premoženja, ki ga je zakonodajalec zasledoval z ureditvijo vračanja premoženja tako v ZDen kot v ZIKS, ne more biti odvisna zgolj od sredstev, ki jih je nekdanja revloucionarna in nedemokratična oblast izbrala za dosego končnega cilja oziroma namena podržaviti zasebno premoženje.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - pasivna legitimacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - zavezanec za plačilo odškodnine
Tako kot ni ZDen določil, kdo so zavezanci za plačilo odškodnine iz drugega odstavka 72. člena, zavezancev za plačilo odškodnine iz 145.c člena ni določil niti ZIKS. Do odgovora na prvo vprašanje se je sodna praksa opredelila na podlagi presoje posebne narave odškodninskega zahtevka iz drugega odstavka 72. člena ZDen in dejstva, kdo ima materialne koristi od premoženja, ki pripada drugemu. Odgovor je jasen: pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Ob enaki vsebini odškodnine in enakem položaju upravičencev, ki jim je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje, je odgovor na vprašanje o zavezancu za plačilo tovrstne odškodnine lahko le enak: to je tisti, ki je zavezan vrniti neupravičeno zaplenjeno premoženje. Prav nič narobe ni, da sta sodišči v tej zadevi primerjali položaje obeh vrst upravičencev, kot zmotno uveljavlja revizija. Nasprotno, prav na tako ravnanje napotuje tudi drugi odstavek 3. člena ZS v primeru, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na podlagi konkretnega veljavnega predpisa.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi v postopku denacionalizacije ni spor, v katerem je pravica stranke, izražena v denarni vrednosti.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če revident konkretno in natančno ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja oziroma če je pravno vprašanje, ki ga zastavlja revident, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident ni izkazal zelo hudih posledic z navedbo, da bo z izpodbijano odločitvijo prikrajšan za vrnitev premoženja v naravi niti z zatrjevano razliko med višino z upravno odločbo priznane odškodnine in tržno vrednostjo obravnavanih zemljišč.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, sodba sodišča prve stopnje pa glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev po vsebini zadeve, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident z navedbo, da izpodbijana odločitev zanj pomeni izgubo pomembnega premoženja, ni izkazal zelo hudih posledic.
obnova postopka - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – konkretizacija vprašanja in odstopa od sodne prakse
Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica, izražena v denarni vrednosti.
Če revident ne zadosti zahtevanemu standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – časovni okvir, v katerem je treba izkazati obstoj jugoslovanskega državljanstva – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskim postopkom
Trditev, o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča mora biti izkazana z odločbo Vrhovnega sodišča, iz katere bo razvidno, da je Vrhovno sodišče v tej zadevi ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče, kot ga je zavzelo v drugi zadevi.
ZDen člen 24, 51, 51/1, 58, 72, 72/2. ZOR člen 170, 170/1, 170/2, 172, 172/1. URS člen 26. ZPP člen 224, 302, 302/3, 339, 339/2-8, 379, 379/1, 380, 380/2.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnost uporabe vrnjene nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - rok za izdajo denacionalizacijske odločbe - zavlačevanje denacionalizacijskega postopka - odgovornost predstojnika upravnega organa - protipravnost
člena ZDen sicer ne opredeljuje, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine zaradi nemožnost uporabe nepremičnine, vendar pa je v sodni praksi ustaljeno stališče, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi (prvi odstavek 51. člena ZDen) oziroma tisti, ki je kot tak določen v odločbi o denacionalizaciji. Iz delne odločbe o denacionalizaciji z dne 6. 7. 2000, s katero so bile sporne nepremičnine tožnici vrnjene v naravi, izhaja, da sta kot zavezanki za njihovo vrnitev določeni podjetje L. d. d. ter Republika Slovenija. Prvotoženka je namreč postala njihova lastnica z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini 5. 11. 1999. Zato je (poleg podjetja L. d. d. - v likvidaciji) tudi ona zavezanka za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ob upoštevanju, da je mogoče natančno določiti obdobje, ko sta bili ena in druga zavezanka lastnici spornih nepremičnin, se revizija neutemeljeno zavzema za njuno solidarno zavezo za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ta njuna obveznost je sorazmerna času trajanja vsakokratnega lastništva nepremičnin.
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da izdaja denacionalizacijske odločbe po izteku roka iz 58. člena ZDen sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti ravnanja delavcev in organov prvotoženke, ki bi utemeljevala njeno odškodninsko odgovornost po 26. členu Ustave RS. Vendar pa ne gre spregledati, da je tožnica zatrjevala, da ji je drugotoženec povzročil škodo tako, da je namerno zavlačeval denacionalizacijski postopek. Nižji sodišči pa sta njene trditve o konkretnem ravnanju drugotoženca zmotno opredelili za pavšalne in prepozne, v posledici česar sta zavrnili tožničine predloge za zaslišanje strank in prič ter zaključili, da tožnica namernega zavlačevanja postopka ni dokazala.
denacionalizacija - razpolaganje s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost prodajne pogodbe - možnost vrnitve v naravi
Dolžnost vrnitve po 88. členu ZDR sodna praksa razlaga kot možnost vrnitve in je podana takrat, ko denacionalizacijski upravičenec zahteva vrnitev premoženja v naravi, pa vse do odločitve o njegovi zahtevi ali do spremembe te zahteve v zahtevo za plačilo odškodnine. V sporih zaradi ničnosti v nasprotju z 88. členom ZDen sklenjenih pogodb sodna praksa tudi (praviloma) odklanja ugotavljanje ovir za vračanje premoženja v naravi, ker to spada v pristojnost organa, ki odloča o denacionalizaciji.
V tej zadevi ni nobenih razlogov za spremembo sodne prakse o poostreni presoji dolžnosti vrnitve, saj je bila sporna parcela v upravnem postopku že enkrat vrnjena in taka možnost torej obstaja tudi v ponovljenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS0013135
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - dopuščena revizija - priposestvovanje - denacionalizacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Glede pravnega vprašanja o vplivu nacionalizacije nepremičnine, na kateri je bila lastninska pravica priposestvovana še pred nacionalizacijo, na kasnejši pravni promet z isto nepremičnino med fizičnimi osebami, so podani pogoji za dopustitev revizije.