ugotovitev državljanstva - upravičenci po 12. členu ZDen
Pri A.A. in B.B. ni šlo za to, da bi jugoslovanskega državljanstva po ZDrž ne mogla pridobiti iz razlogov po 2. odstavku 35. člena ZDrž, saj sta bila ameriška državljana že pred 28.8.1945. To pomeni, da 6.4.1941 nista bila domovinsko pristojna, saj sta že pred tem zapustila Kraljevino Jugoslavijo. Zato se tudi po presoji pritožbenega sodišča tožniki glede A.A. in B.B. ne morejo sklicevati na nepravilno uporabo 12. člena v zvezi z 2. odstavkom 9. člena ZDen.
ZUS-1 člen 76. ZDen člen 3, 3-9. ZNNZ člen 37, 38, 39.
denacionalizacija - nacionalizirana stavbna zemljišča - prenos pravice uporabe s pogodbo ali dedovanjem
Če je prejšnji lastnik z nepremičnino razpolagal ter država ni prisilno posegla nanjo z odvzemom, denacionalizacije po 9. točki 3. člena ZDen zanj kot upravičenca ni mogoče uveljavljati. Pravica uporabe, ki je bila s pravnim poslom ali z dedovanjem prenesena na drugo osebo, je bila namreč konzumirana in le nacionalizacija v takšnem primeru ne more predstavljati podlage za denacionalizacijo.
Za natančno opredelitev zahtevka določa Zakon o denacionalizaciji (ZDen) v 62. členu obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
Tožnik, na katerem je dokazno breme, se ne more opirati le na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju, temveč je lahko uspešen le, če ponudi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izpričujejo lojalnost, ali pa dokaže obstoj drugih okoliščin, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi o nelojalnosti.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnine - neporavnane davčne obveznosti
Sporne nepremičnine so bile prodane zaradi grožnje predstavnikov oblasti, da bodo zaplenili celotno premoženje spričo neporavnanih davčnih obveznosti (nesposobnost plačila je bila posledica obremenitev iz naslova obvezne oddaje kmetijskih pridelkov in želje staršev po zagotovitvi pogojev za preživetje njunih devetih otrok), za kupnino, ki je predstavljala 12,98 % realne vrednosti in ki niti ni v celoti zadoščala za pokritje davčnih obveznosti. V primeru nestrinjanja s prodajo je staršema predlagatelja grozila nevarnost oddaje otrok v zavod, njegov oče pa je tudi že imel izkušnjo s prestajanjem zapora (zaradi pobiranja ostankov koruze ali pese s svojih njiv). Zato je pravno irelevantna poenostavljena revizijska trditev o ekonomskem stanju prodajalcev kot razlogu za njuno odločitev o prodaji spornih zemljišč.
ZIKS člen 145, 145a.ZDen člen 42, 42/1, 44, 44/1, 44/3, 44/6, 85, 85/1, 85/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišča, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg in oblike vračanja premoženja - odškodnina - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - načrt stanovanjske in komunalne gradnje - predvidenost zemljišča za zazidavo
Komunalna opremljenost zemljišča (kot izhaja iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja), ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljenja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.
denacionalizacija stavbe - denacionalizacija zemljišča - pogodbeni prenos lastninske pravice - časovne meje denacionalizacije - nedovoljenost ločene prodaje stavbe in zemljišča - superficies solo cedit - načelo specialnosti
Leta 1960 pravna pravila ODZ in določbe Zakona o prometu z zemljišči in stavbami niso dovoljevala ločenega pogodbenega prenosa lastninske pravice na stavbi in pogodbenega prenosa lastninske pravice na zemljišču pod stavbo (ter funkcionalnem zemljišču). Pravilo superficies solo cedit in načelo specialnosti sta onemogočala prenos lastninske pravice na (zasebni) stavbi brez pripadajočega zemljišča. Zato je treba v postopku denacionalizacije pogodbi o prodaji stavbe iz leta 1960 in o prodaji zemljišča iz leta 1977 upoštevati enotno in skupaj ne glede na časovne meje za denacionalizacijo iz 3., 4. in 5. člena ZDen.
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZLPP člen 10, 11, 11/1, 15. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 208, 208/1, 215, 215/1.
denacionalizacija zemljišč - lastninsko preoblikovanje - vključitev nepremičnine v program lastninskega preoblikovanja - vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja - predlog za izdajo začasne odredbe - prepozen predlog - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine - delna odločba o denacionalizaciji - pogoji za izdajo delne sodbe - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik ne uveljavlja več zahtevkov temveč en sam zahtevek, ki je pogojen z vrnitvijo nezazidanih stavbnih zemljišč v last in posest, oziroma podrejeno, s plačilom odškodnine. Zahtevani obliki vračanja premoženja, ne predstavljata samostojnih zahtevkov, sta pa bistven in nujni sestavni del odločbe, s katero se odloči o samem denacionalizacijskem zahtevku. Ker v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izdajo delne odločbe, bo morala tožena stranka izdati odločbo, s katero bo rešila predmet postopka v celoti.
Odločitev, da se sporno zemljišče ne vrne v naravi, temelji na stališču, da tožnik ni pravočasno do 7.6.1993 (11. člen ZLPP) vložil zahteve za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka. Ker je bilo zemljišče, ki ga v denacionalizacijskem postopku zahteva tožnik, nesporno izločeno iz otvoritvene bilance podjetja (zavezanca za vrnitev), dejansko stanje glede možnosti vrnitve v naravi ni popolno ugotovljeno. Ne glede na to, da izločitev iz otvoritvene bilance temelji na začasni odredbi, ki so jo pravočasno vložili pravni nasledniki D. D. (in se ne nanaša na zemljišče, ki ga zahteva tožnik), tožnikovega primarnega zahtevka (vrnitev stvari v naravi), ob dejstvu, da zemljišče ni bilo olastninjeno, ni mogoče zavrniti s sklicevanjem le na 15. člen ZLPP. Iz podatkov spisa ni razvidno kakšna je bila usoda zemljišča po njegovi izločitvi iz otvoritvene bilance in prenosu na Slovensko razvojno družbo, ta podatek pa je lahko ključen za odločanje o zadevi v nadaljnjem postopku.
Za to, da osebe nemške narodnosti niso pridobile jugoslovanskega državljanstva, je obstajal razlog, to je: njihova nelojalnost. Novela ZDrž je bila uveljavljena 4.12.1948 (glej 3. člen novele ZDrž). Ko je slovenski zakonodajalec sprejel ZDen, pa ZDrž že ni več veljal, čeprav še vedno učinkuje prav v zvezi z denacionalizacijo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke): "Vendar pa je treba ugotoviti, da takšna ureditev (glede državljanstva oseb nemške narodnosti) ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima".
Državljanstvo urejajo predpisi, tako da državljanstvo vselej pomeni pravno vez, ne pa tudi nujno dejansko vez z določeno državo. Za pridobitev domovinske pravice in posledično državljanstva pa ni bilo odločilno bivanje v nekem kraju in tudi ne državljanstvo matere. Na odločitev o državljanstvu Ljudske republike Slovenije zato ne vpliva niti življenje v Sloveniji in tudi ne obstoj začasne osebne izkaznice, v kateri je bilo kot stalno prebivališče navedena občina Celje, ki leži na ozemlju Ljudske republike Slovenije.
ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/3, 12, 63. ZDrž (1946) člen 35, 35/2.
denacionalizacija - državljanstvo - ugotovitev državljanstva za osebo nemške nacionalne pripadnosti - retroaktivnost - domneva nelojalnosti - mladoletnost otroka - Splošna deklaracija o človekovih pravicah
Mladoletnost ni tista okoliščina, ki bi sama po sebi zadoščala za izpodbitje domneve nelojalnosti. Polnoletne osebe morajo, da izpodbijejo domnevo nelojalnosti, dokazati ravnanje, ki je bilo koristno za narode FLRJ. Takšno ravnanje mora biti praviloma aktivno. Tudi za mladoletnika velja domneva nelojalnosti, zato je prav, da se vsaj načeloma za izpodbitje te domneve zahteva enaka dejanja kot od polnoletne osebe. To pa je ravnanje v korist narodov FLRJ. Vendar to ni edini razmislek, ki je vplival na odločitev, da starost sama po sebi ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti. Če bi se zavzelo stališče, da za izpodbitje domneve nelojalnosti zadošča že mladoletnost vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka v času druge svetovne vojne, bi se velikokrat dogodilo, da bi starši otroka, zaradi svoje nemške narodnosti (in zaradi domneve nelojalnosti) ne bili denacionalizacijski upravičenci, njihovi otroci pa bi glede na 12. člen ZDen to bili. Denacionalizacijski upravičenci bi bili izključno zaradi svoje mladoletnosti, saj so vse ostale okoliščine enake. Oboji so bili nemške narodnosti in so tudi v vsem ostalem delili enako usodo. To bi bilo protislovno, zato mladoletnik ne more ovreči domneve nelojalnosti zgolj z navedbo svoje starosti.
ZDen člen 9, 12.ZPP člen 324.ZUS-1 člen 83, 83/1, 92, 107, 107/2. ZDrž člen 35, 35/2.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - oseba nemške nacionalne pripadnosti - domneva nelojalnosti - mladoletnost
Sklicevanje sodišča na ustaljeno stališče upravno-sodne prakse je dovoljena pomoč pri razlaganju, saj stranki pove, da se sodišče z zadevno odločbo ne odmika od ustaljenega toka odločanja in da odločba ni samovoljna. Nepravilno je, če sodišče v takšnem primeru ne navede odločb, iz katerih je po njegovem mnenju sestavljena ustaljena sodna praksa. Mladoletnost sama po sebi ne zadošča za izpodbijanje domneve nelojalnosti osebe nemške nacionalne pripadnosti.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - osebe nemške nacionalne pripadnosti - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti - dokazno breme - mladoletnost
Mladoletnost sama po sebi ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti osebe nemške nacionalne pripadnosti. Pri osebah, ki so bile v času druge svetovne vojne sicer še mladoletne, vendar pa že v starosti, v kateri so bile dejansko sposobne oblikovati svojo voljo in jo izraziti, je potrebno zlasti upoštevati njihovo lastno ravnanje in da so lahko ravnali le svojim letom primerno. Poleg tega in kljub temu, da je odločilno ravnanje mladoletne osebe same, s tem načeloma ni izključeno, da ne bi takšna oseba mogla zatrjevati, da so njeni starši ali kakšna bližnja oseba ravnali tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi za mladoletno osebo. Vendar pa je ravnanje takrat mladoletne osebe toliko bolj pomembno, kolikor starejša je bila v času druge svetovne vojne.
Zmotna uporaba materialnega prava v upravnem postopku, katerega obnova se želi doseči, glede na 260. člen ZUP ni obnovitveni razlog. Isto velja tudi za zmotno ugotovljeno dejansko stanje kot posledico zmotne uporabe materialnega prava v upravnem postopku, katerega obnova se želi doseči.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - oseba nemške nacionalne pripadnosti - retroaktivna uporaba zakona - domneva nelojalnosti - dokazno breme
Ker je novela Zakona o državljanstvu (iz leta 1946) veljala od 4.12.1948, so torej brez državljanstva FLRJ ostale osebe nemške narodnosti, ki so se 4.12.948 nahajali v tujini. Učinek takšne ureditve je bil retroaktiven, saj je veljalo, kot da državljanstva FLRJ niso imeli od 28.8.1945 naprej. Vendar takšna ureditev po presoji ustavnega sodišča ni neskladna z Ustavo Republike Slovenije.
ZUS-1 člen 85, 85/1-2. ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 63, 63/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti - retroaktivna uporaba zakona - odločba ustavnega sodišča - revizijski razlogi
Domneva nelojalnosti je po razlagi Ustavnega sodišča RS upravičena glede na takratna zgodovinska dejstva. Ni pa je dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega. Toženi stranki torej ni bilo potrebno ugotavljati nelojalnega ravnanja zakoncev B., temveč je breme izpodbijanja zakonske domneve nelojalnosti nosil tožnik sedaj revident. Dejstva so okoliščine zunanjega sveta. Nacionalna pripadnost in članstvo v organizacijah so dejstva, saj so zaznavna navzven. Revident je z izpodbijanjem ugotovitev o dejstvih smiselno menil, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno zmotno. To pa ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).
denacionalizacija - pravna podlaga podržavljenja - Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij
Določba 8. točke 3. člena ZDen izključuje 7.a člen ZNZGP iz pravne podlage za denacionalizacijo. Zato je bila zahteva tožeče stranke za denacionalizacijo utemeljeno in pravilno zavrnjena.