TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Mladoletnost ni tista okoliščina, ki bi sama po sebi zadoščala za izpodbitje domneve nelojalnosti. Polnoletne osebe morajo, da izpodbijejo domnevo nelojalnosti, dokazati ravnanje, ki je bilo koristno za narode FLRJ. Takšno ravnanje mora biti praviloma aktivno. Tudi za mladoletnika velja domneva nelojalnosti, zato je prav, da se vsaj načeloma za izpodbitje te domneve zahteva enaka dejanja kot od polnoletne osebe. To pa je ravnanje v korist narodov FLRJ. Vendar to ni edini razmislek, ki je vplival na odločitev, da starost sama po sebi ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti. Če bi se zavzelo stališče, da za izpodbitje domneve nelojalnosti zadošča že mladoletnost vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka v času druge svetovne vojne, bi se velikokrat dogodilo, da bi starši otroka, zaradi svoje nemške narodnosti (in zaradi domneve nelojalnosti) ne bili denacionalizacijski upravičenci, njihovi otroci pa bi glede na 12. člen ZDen to bili. Denacionalizacijski upravičenci bi bili izključno zaradi svoje mladoletnosti, saj so vse ostale okoliščine enake. Oboji so bili nemške narodnosti in so tudi v vsem ostalem delili enako usodo. To bi bilo protislovno, zato mladoletnik ne more ovreči domneve nelojalnosti zgolj z navedbo svoje starosti.