predlog za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za revizijo zoper sklep – sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo – zavrženje pritožbe – direktna revizija – nepopoln predlog – preživljanje otroka – višina preživnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bila revizija zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje zavrže pritožbo, vselej dovoljena že po samem zakonu (tretji odstavek 384. člena ZPP), predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo ni dovoljen, ker predlagatelj ni navedel, kolikšen del odločitve o preživnini izpodbija oziroma koliko preživnine je v spornem obdobju pripravljen plačevati za mladoletna otroka. Zaradi opisane nepopolnosti predloga je bil onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi za dovoljenost predloga za dopustitev revizije.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015959
ZZZDR člen 51, 51/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka
Materialnopravno zmotno je stališče tožeče stranke, da že dejstvo, da je toženec kupil delnice in pridobil lastninsko pravico na stanovanju v času zakonske zveze, pomeni, da gre za skupno premoženje pravdnih strank. Skupno premoženje je samo tisto premoženje, ki ga zakonca v času zakonske zveze pridobita z delom.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - preživljanje otroka - višina preživnine - vrednost spornega predmeta - ponavljajoče se bodoče terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu ni navedel, kolikšen del odločitve o preživnini izpodbija, oziroma koliko preživnine je v spornem obdobju pripravljen plačevati za mladoletno tožnico. Zaradi tega je onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi za dovoljenost predloga za dopustitev revizije.
ZPP člen 8, 339, 367, 367a, 367b, 367b/4, 367b/6. ZZZDR člen 106.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – dodelitev otrok – stiki z otrokom – pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pomanjkljivost predloga, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost zatrjevanih spornih kršitev in spornih pravnih vprašanj.
Pravilna razlaga določb, ki urejajo revizijski postopek, narekuje glede nedenarnih zahtevkov (o zaupanju v varstvo in vzgojo ter o ureditvi stikov) uporabo tretjega odstavka 367. člena ZPP. To pomeni, da je v tem delu potrebno zahtevek kvalificirati kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena. Tožnik bi v tem delu moral vložiti predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storil, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.
Zahtevek se nanaša na bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, da njihovo vrednost predstavlja vsota teh dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Ta znesek ne presega meje 40.000 EUR, ki jo zakon določa za dovoljenost revizije. Ker revident pred vložitvijo revizije ni vložil predloga za dopustitev revizije tudi v tem delu (torej glede preživnine) po 3. odstavku 367. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo tudi v tem delu zavrglo.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015897
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje – povrnitev skupnih vlaganj – delitev skupnega premoženja v pravdi – sosporništvo zakoncev – sosporništvo na aktivni strani - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že v zadevi opr. št. II Ips 123/2011 zavzelo stališče, da v primeru, ko bivši zakonec zahteva izplačilo protivrednosti svojega deleža na račun opravljenih skupnih vlaganj, sicer ni mogoče vztrajati pri nujnem sosporništvu na aktivni strani, da pa mora imeti, če delitev skupnega premoženja pred tem ni bila opravljena, drugi zakonec možnost sodelovanja v tej pravdi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0015895
ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
obstoj izvenzakonske skupnosti - dedna pravica - dedovanje - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - elementi izvenzakonske skupnosti - formalno prenehanje izvenzakonske skupnosti
Partnerja ne moreta doseči ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti, logično eden od partnerjev ne more doseči formalnega prenehanja te skupnosti. Stališče, da izjava volje enega od partnerjev o obstoju zunajzakonske skupnosti absolutno kaže na pravo voljo, bi bilo dokazno pravilo, kar bi nasprotovalo prosti presoji dokazov. Izjava volje enega od partnerjev o obstoju izvenzakonske skupnosti je tako le ena izmed okoliščin, na podlagi katere sodišče presoja obstoj volje za življenje v skupnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 378, 384, 394/1, 384/4.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – napake volje – zmota o vrednosti predmetu pogodbe – izpodbojnost - ničnost – odstop terjatve – odgovornost za izterljivost terjatve
Z zatrjevanji v reviziji, da je tožnik prejel bistveno manj kot toženka, ker so nepremičnine, ki so mu pripadle, vredne manj, kot je navedeno v sporazumu, toženkine pa več, tožnik uveljavlja zmoto o vrednosti predmeta pogodbe in očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Zaradi teh okoliščin bi moral zahtevati razveljavitev sporazuma in ne ugotovitev njegove ničnosti. Ničnosti sporazuma tudi ne more uspešno uveljaviti s sklicevanjem na okoliščine, nastale v izpolnitveni fazi – na neizpolnitev dogovorjenega in na zaplete pri vnovčevanju pridobljenega premoženja.
Iz revizijskih navedb izhaja, da v zavrnjenih denarnih zahtevkih vsebovani zneski predstavljajo vrednost terjatev iz poslovne dejavnosti pravdnih strank, ki jih dolžniki še niso poravnali. Teh terjatev pa toženka tožniku ni dolžna plačati. Tožnik je namreč na podlagi obravnavanih sporazumov postal upnik teh terjatev, zato bi jih on moral tudi izterjati. Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, zadostuje, da je o odstopu obveščen (prvi odstavek 438. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč se toženka ni zavezala jamčiti za izterljivost terjatev. Odstopnik pa odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno (prvi odstavek 443. člena ZOR).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – višina preživnine – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik ne izpodbija odločitve, da je dolžan plačevati po sodišču odmerjeno preživnino v celoti, a v predlogu ni navedel, v kolikšnem delu odločitev sploh izpodbija, oziroma koliko preživnine je pripravljen plačevati za mladoletnega otroka.
Z izostankom te opredelitve je onemogočen preizkus, ali vrednost izpodbijanega dela sodbe presega spodnji prag, je izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Te pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP tožnikov nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015685
ZPP člen 196. ZZZDR člen 51, 51/2, 52/1. ZNP člen 118.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - vlaganja v tujo nepremičnino - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - kolektivna terjatev - upravljanje skupnega premoženja - aktivna stvarna legitimacija - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju
Zakonca lahko s skupnim premoženjem razpolagata in upravljata le skupaj in sporazumno, iz česar izhaja tudi zakonita nujnost, da lahko zakonca le skupaj tožita oziroma sta tožena. Vendar bi vztrajanje pri procesni skupnosti tudi v primerih, ko se interesi zakoncev razhajajo, pripeljalo do tega, da bi bila enemu od zakoncev odvzeta pravica do sodnega varstva glede kolektivne terjatve. Zato je treba v primeru kolizije interesov med zakoncema, kljub kolektivni pravni naravi vtoževane terjatve, omogočiti, da eden od zakoncev varuje premoženje nujne kolektivne skupnosti.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba – odgovor na tožbo – pooblastilo - obstoj pooblastila
Tožba je bila nesklepčna, saj trditve o finančnih transakcijah več kot 10 let po razvezi zakonske zveze ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, v kakšni obliki in višini so obstajali zatrjevani devizni prihranki pravdnih strank ob razvezi njune zakonske zaveze v letu 1985 ali še pravilneje ob prenehanju njune življenjske skupnosti, do česar naj bi potrditvah samih revidentov prišlo že v letu 1982. Teh manjkajočih trditev tožnica ne more nadomestiti le s ponujanjem dokazov.
Smisel določbe o procesni kršitvi v primeru „če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna dejanja kasneje odobrena“, je v varstvu nepravilno zastopanih. Zato se na to kršitev lahko sklicuje le stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik. Če je nepravilno zastopani v pravdi uspel, ni razlogov za njegovo varstvo.
Če toženec vloži odgovor na tožbo, domneve o priznavanju tožbenih trditev ni več in je ne more biti niti v primeru, če je prišlo do dopolnitve tožbenih navedb in delnega umika, pa tudi zvišanja tožbenega zahtevka.
ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1, 380, 380/2. ZZZDR člen 105, 105a, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
koristi otroka - zmotna uporaba materialnega prava - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - zmožnosti zavezanca - nadstandardna višina preživnine - prebivališče otroka - omejitev višine preživnine
Skladno z navedenim je v konkretni zadevi, za katero so značilne nadpovprečne preživninske zmožnosti obeh staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb mld. D., edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Otrokove potrebe je sicer mogoče razločevati po nujnosti njihovega zadovoljevanja, vendar preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma da jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist. Takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
Odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista v tolikšni meri povezani z odločitvijo o preživninah, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o preživninah namreč ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi lahko bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista odvisni od odločitve o preživninah. Zato je dovoljenost revizije v delu zahtevka, ki se nanaša na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na izvrševanje stikov, treba presojati ločeno (po drugem odstavku 41. člena ZPP) in ob pravilni razlagi spremenjene ureditve revizije uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, in sicer, da gre v tem delu za vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena.
Gre za bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, kako se izračuna vrednost spornega predmeta – gre za vsoto dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Glede na to, da je preživnina določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, je potrebno vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodni pripravnik kot stranka v postopku – spor zaradi dodelitve otrok, zvišanja preživnine in določitve stikov
Ker je A. A. del pripravništva opravila na oddelku za družinsko sodstvo stvarno pristojnega sodišča, na katerem opravljata sodniško funkcijo le dve sodnici ter da gre za spor, v katerem bodo za odločitev relevantne najbolj občutljive osebne razmere in lastnosti bivših zunajzakonskih partnerjev in njunih mladoletnih otrok, je bilo predlogu za delegacijo pristojnosti ugodeno.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946). SPZ člen 7, 18, 18/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino – stvarnopravni tožbeni zahtevek
Vrhovno sodišče je že v odločbi II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009 opozorilo na pravilno pravno stališče, da lahko posebno premoženje enega zakonca postane skupno, ko je vlaganje zakoncev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je poslej njena vrednost večja. Navedeno stališče v našem primeru utemeljuje tudi stvarnopravni zahtevek, saj je glede na relevantna (in revizijsko neizpodbojna) dejstva v zvezi z vlaganji zakoncev Z., očitno, da je bila investicija znatna in je vplivala na povečanje vrednosti celotne stvari.
Tožnik je poleg zahtevka za vrnitev darila (pri katerem je navedel vrednost spornega predmeta) naknadno objektivno kumuliral še zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki ima drugačno dejansko in pravno podlago kot prvi postavljeni zahtevek. Da bi si tožnik zagotovil pravico do revizije tudi glede naknadno postavljenega zahtevka, bi moral v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določiti za vsak zahtevek posebej, kar pa glede naknadno kumuliranega zahtevka ni storil. Zato je sodišče revizijo glede naknadno kumuliranega zahtevka kot nedovoljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015680
ZPP člen 190, 339, 339/2-14, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 52. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 80, 80/2. OZ člen 564. ZIZ člen 238.
skupno premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za tožbo - zaznamba spora - stvarnopravni spor - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - preužitkarska pogodba - predmet pogodbe - solastniški delež na nepremičnini
190. člen ZPP je mogoče uporabiti tudi v tistih stvarnopravnih sporih, ki se končajo s sklenitvijo sodne poravnave. V primeru, ko sodba oziroma sodna poravnava, ki sicer zavezuje toženca, na podlagi 190. člena ZPP pa učinkuje tudi proti tretjemu pridobitelju, kateremu je toženec med pravdo odsvojil sporno nepremičnino, tožnik nima pravnega interesa, da v posebni pravdi izpodbija tudi pravni posel, na podlagi katerega je toženec odsvojil sporno nepremičnino tretjemu, če bi lahko neposredno na podlagi sodbe ali sodne poravnave dosegel vknjižbo bremen proste (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Prikrajšani zakonec lahko izpodbija pogodbo, na podlagi katere je prišlo do samovoljne prodaje skupne stvari po razvezi. Posledice kršitve režima upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem namreč ne morejo biti odvisne od tega, ali pride do kršitve med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Predmet preužitkarske pogodbe je lahko tudi solastniški delež na nepremičnini.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015365
URS člen 26. ZVPSBNO člen 2, 4, 16. EKČP člen 8, 13. OZ člen 131, 131/1. ZZZDR člen 105. ZPP člen 367a, 367a/1.
povrnitev škode - aktivna legitimacija - kršitev osebnostnih pravic - škoda zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - višina odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dodelitev otroka - pravica do družinskega življenja - odgovornost države - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pogoji za dopustitev revizije so podani glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
DRUŽINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0015519
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 352. ZZZDR člen 105. ZVPSBNO člen 2, 4, 16. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic – dodelitev otroka – začasna odredba v postopku dodelitve otroka - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - vzročna zveza - ravnanje sodišča – sojenje brez nepotrebnega odlašanja - aktivna legitimacija – – zastaranje – povrnitev nepremoženjske škode – odmera pravične odškodnine – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah
Dopuščena revizija – začasna odredba v postopku dodelitve otroka, odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, višina odškodnine, vzročna zveza, ali je pri kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - kasneje najdeno premoženje - ne bis in idem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče ponovno odločalo o obsegu skupnega premoženja pravdnih strank, o čemer naj bi bilo že pravnomočno odločeno.