TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se glasi:

„1. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: “Ugotovi se, da sta A. Š. in S. Š., vsak do deleža ½, lastnika nepremičnine – stanovanja v III. nadstropju na naslovu ..., v stanovanjski zgradbi stoječi na parc. št. 331 k.o. ..., zaradi česar izvršba na to nepremičnino ni dopustna.“, zavrne v celoti, tožeča stranka pa je dolžna v roku 15 dni plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 1.405,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka.

2. Tožeča stranka mora v 15 dneh povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 1.742,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka.“

Tožeča stranka mora v 15 dneh povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.958,72EUR.

SPZ jasno ločuje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Tudi če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker predmetna nepremičnina v njo še ni bila vpisana, to še ne pomeni, da je za prenos lastninske pravice dovolj zgolj zavezovalni pravni posel, ampak zgolj, da ni potreben vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu seveda ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi, in zadostuje, da je označena tako, da je določljiva.

Zahtevku prvega tožnika ne bi bilo mogoče ugoditi niti na originarni podlagi, tudi če bi bilo mogoče upoštevati ugotovitev, da je predmetno stanovanje skupno premoženje (kar pa ni mogoče, ker je tožba nesklepčna), in sicer zato, ker deleži na skupnem premoženju niso določeni; to pomeni, da prvi tožnik ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe zgolj na solastniški delež. Prvi tožnik bi lahko zahteval, da se izvršba na celotno nepremičnino izreče za nedopustno, seveda ob predpostavki ustrezne trditvene podlage, pri čemer pa bi morala biti bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani (če ne bi želela nastopati kot tožnica) vključena tudi nekdanja žena prvega tožnika, ker gre za nujna sospornika.