res iudicata v zemljiškoknjižnem postopku - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi - načelo formalnosti postopka
Pogoj za dovolitev vpisa je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige (150. člen ZZK-1), to je, da sodna odločba (v tem primeru sodna poravnava) učinkuje proti osebi, zoper katero je predlagan vpis. V predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen, saj je sodno poravnavo sklenila oseba, ki ni več zemljiškoknjižni lastnik služeče nepremičnine Tega zaključka ne spremeni niti dejstvo, da je pravica do nujne poti nastala s sklenitvijo sodne poravnave in da je vpis zgolj deklaratoren. ZZK-1 namreč glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vpis, ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi. Vsakemu vpisu mora biti podlaga listina v obliki in vsebini, kakršno zahteva zakon, pri odločanju je treba upoštevati stanje v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1).
postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - procesna legitimacija - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - prepozna prijava terjatve - prenehanje terjatve zaradi plačila
Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja. Pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve.
Sodna praksa je v več zadevah zavzela stališče, da ima prestajanje zaporne kazni vpliv na določitev preživninske obveznosti. V primeru prestajanja zaporne kazni je treba višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera. Kadar je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni in nima prejemkov ali premoženja, sodna praksa napotuje na določitev t. i. simbolične preživnine.
ZZK-1 člen 38, 38/3.. ZUreP-1 člen 190, 190/1, 190/1-1.
predkupna pravica občine - izključitev predkupne pravice - prodaja nepremičnine solastniku - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
Bistven je sklep prvega sodišča, da zaradi toženčevega prestajanja zaporne kazni in trenutne nezmožnosti pridobivanja dohodka tožbenega zahtevka zoper njega ni mogoče zavrniti. Pritožbeno sodišče pritrjuje navedbi prvega sodišča, da je razlog za odpravo preživnine oziroma za prenehanje preživninske obveznosti praviloma na strani upravičenca – če ne izpolnjuje več pogojev za preživljanje. Do tega pride najpogosteje takrat, ko se polnoletni upravičenec ne šola redno (do 26. leta starosti) ali sklene zakonsko zvezo oz. živi v zunajzakonski zvezi. Ni ga mogoče izključiti niti na strani zavezanca, a ta mora biti trajen in dokončen. Ta pa, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, pri tožencu ni podan, saj je prestajanje zaporne kazni trenutno, plačevanje simbolične preživnine pa motivacija za čimprejšnji zaključek. Tem standardom pa po presoji pritožbenega sodišča zadosti prisojena preživnina v višini treh evrov za vsakega otroka. Preživnina predstavlja simbolični znesek in nikakor ne ustreza potrebam mladoletnih otrok. Drugega toženca opominja, da ima kot oče do otrok preživninsko obveznost, in ga vzpodbuja, da si po prestani zaporni kazni čimprej poišče delo, poplača zaostale obveznosti in poskrbi za preživljanje svojih treh otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00034270
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 339, 339/2. ZDZdr člen 74, 75, 30, 30/1.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialno-varstvenega zavoda - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Eden izmed pogojev za sprejem osebe na varovani oddelek določenega socialno varstvenega zavoda je tudi, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva in sicer Zakon o socialnem varstvu in podzakonski predpisi, ki so sprejeti na podlagi tega zakona. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni ugotavljalo, ali je v tem konkretnem primeru izpolnjen tudi ta pogoj za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek pritožnika oziroma glede teh odločilnih dejstev izpodbijani sklep ne vsebuje prav nobenih razlogov, čeprav je pritožnik že v svojem mnenju, ki ga je podal na podlagi poziva sodišča opozoril, da nasprotna udeleženka ne izpolnjuje pogojev za sprejem na njegov varovani oddelek. Ker v izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o odločilnih dejstvih, se le-ta sploh ne da preizkusiti in je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
preživninska obveznost staršev - določitev višine preživnine - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - otroški dodatek - pridobitne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - potrebe otroka - zmanjšanje preživnine - spremenjene okoliščine - varstvo koristi otroka
Ob upoštevanju bistveno večjega prispevka toženke k vzgoji, varstvu in oskrbi obeh otrok, ki preživita s tožnikom le 4 ure ob četrtkih ter na 14 dni ob sobotah 8 ur, je zavzemanje za porazdelitev preživninskega bremena na polovico, materialnopravno zmotno.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca je treba upoštevati njegove dejanske zmožnosti v trenutku odločanja o zahtevku za določitev preživnine. Sodišče ne more kot spremenjene okoliščine upoštevati dejstva, ki ob zaključku glavne obravnave še ni nastopilo (rojstvo še enega otroka).
ZSVarPre člen 79, 80, 91.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 7.
dodatek za nego otroka
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, in sicer na podlagi mnenja zdravniške komisije II. stopnje, zlasti pa na podlagi mnenja izvedenskega organa, ki je samo potrdil predhodni mnenji zdravniških komisij, pravilno zaključilo, da ne gre za hudo bolnega otroka po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo oziroma za otroka z več motnjami po 7. členu Pravilnika. Izvedenski organ tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri otroku ni ugotovil nobenega takšnega zdravstvenega stanja, da bi bili izpolnjeni pogoji po katerikoli točki Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj. Ni ugotovljena alergija na hrano na tri ali več osnovnih živil, ni ugotovljena težka astma in niso ugotovljene hujše distrofije. Ne glede na to, da so pri otroku ugotovljene določene motnje oziroma diagnoze, vendar pri njemu ni ugotovljenih hkrati več kot treh motenj, katerih skupni učinek bi utemeljeval potrebo po priznanju pravice do dodatka za nego otroka.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičen razlog - začetek teka roka
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da trimesečni rok začne teči šele od pravnomočnosti odločitve. Odlog po citiranem določilu utemeljujejo posebno upravičeni razlogi, ki obstajajo ob podaji predloga dolžnika, zakonska ureditev pa omogoča odlog za tri mesece. S sprejeto prvostopenjsko odločitvijo je bil dolžniku ta rok celo podaljšan, z vložitvijo pritožbe pa je bila izvršba dejansko odložena za znatno daljši čas.
Tarifa Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov (2005) člen 3, 3-1, 3-2, 3-3.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - kolektivne organizacije - radiodifuzna organizacija - javna priobčitev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila - razlaga tarife
Jezikovna razlaga besedila 3. točke 3. člena Tarife Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov po prepričanju pritožbenega sodišča ne omogoča sklepa, da se t. i. "minimalno nadomestilo" nanaša tudi na izdajatelje televizijskega programa. Jezikovna razlaga predstavlja zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Pravno besedilo je izhodišče in jezikovni okvir, v katerem se razlagalec giblje. V nasprotnem primeru bi šlo za ustvarjanje pravnih pravil, ki so v pristojnosti zakonodajalca oziroma drugega postavodajalca.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51.
izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Po sodni praksi je za zelo zahtevna pisna izvedenska mnenja mogoče šteti le tista, pri katerih je zadana naloga tako zahtevna, da narekuje dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, morebitna posvetovanja z drugimi strokovnjaki, uporabo najzahtevnejše literature itd.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - vročilnica - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Po petem odstavku 149. člena ZPP mora vročevalec na vročilnici, kadar pisanje izroči nekomu drugemu in ne tistemu, na katerega je naslovljeno, navesti njuno medsebojno razmerje. Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev. Kljub temu pa lahko zainteresirana stranka v postopku, v obravnavanem primeru toženec, dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena, oziroma da dejstva o vročitvi kot izhajajo iz vročilnice niso resnična. Iz toženčevih navedb izhaja, da mu tožba ni bila osebno vročena in v ta namen predlaga izvedbo dokazov.
Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno ugotovilo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena v skladu z zakonom in da je izkazan pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Načini oz. oblike poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca ter pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se v skladu s 77. členom ZPIZ-2 dogovorijo v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki jo sklenejo zavarovanec, toženi zavod in delodajalec ali zavod za zaposlovanje. V tripartitni pogodbi se poleg ostalega torej določa način oz. oblika poklicne rehabilitacije, ki mora biti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo iz vsebinsko priznane pravice do poklicne rehabilitacije.
Za pravilno operacionalizacijo poklicne rehabilitacije v tripartitni pogodbi je torej bistveno, da je v sodno socialnem sporu priznana pravica do poklicne rehabilitacije, vsebinsko ustrezno konkretizirana. Da ne gre za odločitev, kot v izpodbijanem delu sodbe, ki ne vsebuje nujnih stvarnih razbremenitev, indiciranih iz zdravstvenih razlogov za usposobitev za drugo ustrezno delo niti odločeno, ali obstaja možnost usposobitve za drugo ustrezno delo v polnem ali v krajšem delovnem času.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik tožbo vložil priporočeno na pošto 9. 10. 2019, iz nje pa izhaja, da sodno varstvu uveljavlja v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, do katerega je prišlo zaradi njegove (vnaprej napisane) odpovedi, ki mu jo je tožena stranka izročila 31. 8. 2019. Ker je predmet tožbe ugotovitev nezakonitosti odpovedi, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 tridesetdnevni rok za sodno varstvo začel teči 31. 8. 2019, ko je bil tožnik seznanjen, da mu tožena stranka prekinja pogodbo o zaposlitvi.
neupravičena obogatitev - vračilo preveč izplačanih sredstev - voznik tovornega vozila
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da si toženec ni prisvojil dela akontacije, ki mu ga je tožeča stranka izplačala zaradi predvidenih stroškov, ki bodo nastali na vožnji, sploh ni podan pravni položaj, ko bi bilo mogoče porabiti določbe OZ, ki se nanašajo na neupravičeno pridobitev, zato tudi ni odločilno stališče sodišča prve stopnje, da v skladu s 191. členom OZ tožeča stranka nima pravice zahtevati nazaj. Ker toženec ni zadržal nekaj, kar bi mu plačala tožeča stranka, ne gre za primer, ko bi tožeča stranka plačala nekaj, za kar bi vedela, da tega ni dolžna, pa bi si pridržala pravico zahtevati nazaj ali če bi plačala, da bi se izognila sili.
Za odločitev v tem sporu je pomemben prvi odstavek 10. člena pogodbe o štipendiranju, s katerim se je toženka zavezala, da se bo po zaključenem izobraževanju zaposlila pri delodajalcu vsaj toliko časa, kolikor je prejemala štipendijo oziroma se je dolžna zaposliti tam, kamor jo je organizacija, ki jo je štipendirala, odredila za delo. V kolikor zapusti delodajalca po lastni volji že prej, mora vrniti revalorizirano vrednost vseh izplačanih sredstev, v primeru zamude tudi z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Iz navedene določbe izhaja ključno pravno vprašanje spora - ali toženkina vloga, označena kot "Prekinitev delovnega razmerja", naslovljena na stransko intervenientko, kaže na to, da je delodajalca zapustila po lastni volji. V tej vlogi je namreč toženka navedla, da daje z določenim dnem odpoved delovnega razmerja in prosi za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00033184
ZPP člen 436, 436/2. OZ člen 435, 435/1. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi
Izrek prvostopenjske sodbe ni nepravilen. Mogoče ga je preizkusiti, izvršiti in ne nasprotuje drugemu odstavku 436. člena ZPP. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine 20. 10. 2017, torej v času, v katerem je že veljal z novelo ZPP-E spremenjeni 436. člen ZPP. V času, ko je o dolžnikovem ugovoru odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani (17. 11. 2017), je vsekakor še veljal nespremenjeni 1. stavek drugega odstavka 62. člena ZIZ. Okrajno sodišče je odločilo v skladu s takrat veljavnim besedilom 1. stavka drugega odstavka 62. člena ZIZ. Ta stavek je bil spremenjen šele z novelo ZIZ-L (Ur. l. RS, št. 11/2018). Okrajno sodišče v Ljubljani je sklep razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
Ker se postopek niti ni začel s plačilnim nalogom, Okrožno sodišče v Ljubljani ni imelo pravnega temelja za uporabo (spremenjenega) drugega odstavka 436. člena ZPP. Ta se je namreč po spremembi besedila nanašal le še na postopke v zvezi s plačilnim nalogom, ki so se od samega začetka začeli kot takšni. Ko je okrožno sodišče v pravdnem postopku odločalo o zahtevku tožeče stranke, je torej lahko odločalo o 1. in 3. točki izreka Okrajnega sodišča v Ljubljani.
ZDR-1 člen 62, 62/5, 62/6.. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 1.
dodatek k plači - agencijski delavec - dodatek za delovno dobo
Dejstvo, da je po petem odstavku 62. člena ZDR-1 uporabnik odgovoren za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih daje delodajalcu za zagotavljanje dela za namene obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ne vpliva na to, da delavcem pripadajo dodatki po zakonu in kolektivnih pogodbah za ves čas, ko delajo v okoliščinah, ki jih upravičujejo do zadevnih dodatkov. Opustitev sporočanja ustreznih podatkov za plačilo dodatkov s strani uporabnika ne pomeni, da delavcu pripadajoči dodatki ne gredo. Uporabnik je na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1 sicer za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren, vendar pa to ne izključuje primarne obveznosti delodajalca (agencije), da delavcu plača dodatke, do katerih je upravičen.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Prav porušeni odnosi so privedli do določenih ravnanj direktorice, ki pa jih sodišče ni ocenilo kot trpinčenje.
Ugotovljena ravnanja direktorice ne predstavljajo nedopustnih ravnanj trpinčenja, zlasti ne z namenom žaljenja, poniževanja ali diskreditacije tožnice, temveč je šlo za izvajanje pristojnosti navedene kot direktorice. Ni šlo za sistematična, graje vredna ravnanja, usmerjena proti tožnici, ampak za izvajanje nalog v delovnem procesu, kar pa je bilo oteženo glede na porušen odnos med tožnico in direktorico tožene stranke.