• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 21
  • >
  • >>
  • 141.
    VSC Sodba Cp 72/2020
    12.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00034522
    OZ člen 10, 131. ZVSmuč člen 15.
    krivdna odgovornost - poškodba smučarja - organizator prireditve
    Pravno neupoštevne so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dolžnosti in odgovornosti upravljalca smučišča, na dolžnosti in odgovornosti smučarja pri neorganiziranem rekreaktivnem amaterskem smučanju na smučišču in navedbe o tem, da je kljub ogromnemu številu tekmovalcev zdrsnil s smučišča in se poškodoval le tožnik. Organizator tekmovanja ima po določbah ZVSmuč posebne dolžnosti, ki pa niso enake dolžnostim upravljalca smučišča. Pritožbeno izpostavljene odločbe VS RS II Ips 246/2007, II Ips 267/2005 in II Ips 143/2006 obravnavajo primere, v katerih se obravnava odgovornost upravljalca smučišča v razmerju do oškodovancev rekreativnih smučarjev in čeprav so to otroci, po presoji pritožbenega sodišča te izpostavljene zadeve niso primerljive z obravnavano.
  • 142.
    VDSS Sodba Psp 52/2020
    12.3.2020
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00034293
    ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143.
    invalidnina - telesna okvara
    Po ZPIZ-2 ni mogoče več pridobiti pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela.
  • 143.
    VSC Sklep I Ip 8/2020
    12.3.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00032796
    ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 227.
    izvršilno sredstvo - opustitev - izterjava nedenarne terjatve - ius cogens - dovolitev izvršbe
    Za opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena. Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, kamor sodi tudi vprašanje pravilne uporabe 227. člena oziroma 226. člena ZIZ. Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank. Upnica torej v tem delu ni predlagala pravega sredstva izvršbe in tako niso izpolnjene materialne predpostavke za dovolitev izvršbe, zato je v obravnavanem delu odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna.
  • 144.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 19/2020
    12.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00034549
    ZDR-1 člen 24, 79, 116.. ZSSloV člen 61.. ZPP člen 115, 116, 116/1.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - upravičen vzrok - zdravniško opravičilo - bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - zamuda naroka - vrnitev v prejšnje stanje
    Tožnik poudarja, da je bil na podlagi odločbe ZZZS začasno nezmožen za delo do 31. 10. 2018, kar zajema tudi čas izteka pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa zaradi tega ni možno šteti, da je ostal na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi oziroma, da mu delovno razmerje s 6. 10. 2018 ni moglo prenehati. Bolniška odsotnost delavca prepreči prenehanje delovnega razmerja le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (116. člen ZDR-1).
  • 145.
    VDSS Sodba Pdp 55/2020
    12.3.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00033859
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 191, 191/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nasilje v družini
    Tožniku je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po prvi in drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pri čemer je tožena stranka tožniku očitala, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 ter da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je z zunajzakonsko partnerico v daljšem časovnem obdobju grdo in ponižujoče ravnal ter izvajal nad njo psihično in fizično nasilje ter jo s tem spravljal v podrejen položaj.

    Glede znakov kaznivega dejanja in kršitev pogodbenih obveznosti pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZDR določa tako razlog za odpoved, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja kot to, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ob navedenem pa delovno sodišče ne odloča o kaznivem dejanju v smislu kazenskega sodišča, kot to očitno meni tožnik.
  • 146.
    VDSS Sklep Pdp 66/2020
    12.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00034408
    ZPP člen 116, 116/1.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba
    Sodišče lahko v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP stranki v primeru, če ta zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka rok zamudila iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje izhajalo iz pravilnega stališča, da je vzrok za zamudo upravičen le v primeru, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.
  • 147.
    VSC Sodba Cp 15/2020
    12.3.2020
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00042516
    ZPP člen 421.
    predodelitev otroka - izvedensko mnenje
    Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da se mld. otrok pravdnih strank dodeli v vzgojo in varstvo materi, sprejelo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije.

    Izvedenka je pri izdelavi in podaji izvedeniškega mnenja uporabila med drugimi tudi Rorschachov test in Likovni test Benderjeve. Vendar pa pritožbene trditve, utemeljevane s Poročilom, ne morejo omajati njegove strokovne prepričljivosti. Poročilo izpostavlja strokovno vprašljivost projekcijskih metod in strokovnih referenc izvedencev za izdelavo sodnih izvedenskih mnenj s področja psihologije. Nobeno od teh pa ne spada v področje strokovnega znanja sodišča oziroma pristojnosti njegovega preverjanja ob imenovanju izvedencev. Je pa Poročilo izzvalo strokoven odziv Razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Ta strokovni organ pa je v Recenziji Poročila dne 10. 3. 2020 odgovoril na ugotovitve, mnenja in zaključke dr. I. A. v Poročilu ter podal nanje pripombe in strokovne pomisleke. Te pa tako v zvezi s strokovno primernostjo izvedene analize, trditev o strokovni neprimernosti in neuporabi Rorschachovega preizkusa in Likovnega testa Benderjeve za izdelavo sodnih izvedeniških mnenj in izpostavljene pomanjkljivosti in neusposobljenosti kliničnih psihologov za podajo takšnih mnenj. Zato pa pritožnik s sklicevanjem na splošne ugotovitve in zaključke Poročila strokovne prepričljivosti konkretnega izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije, ki ga je ta podala na podlagi vsestranske spoznavnosti konkretnih okoliščin tega primera (na podlagi vsestranskih podatkov spisa, določno opredeljenih strokovnih pregledov vsakega od staršev in mladoletnega otroka posebej in vseh skupaj), ne more omajati.
  • 148.
    VSL Sodba II Cp 1395/2019
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00033677
    OZ člen 131, 131/1, 175, 179. ZPP člen 337.
    odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah za izid zdravljenja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prekluzija dejstev in dokazov - premoženjska škoda - izgubljeni dohodek - mesečna renta - spremenjene okoliščine - sprememba prisojene odškodnine
    Bistveno je, da je bil voziček poškodovan, zavarovanec toženke pa delavcem ni zagotovil jasnih navodil glede dolžnosti pregledovanja vozičkov. V navodilih za ravnanje s poškodovanimi RC vozički je predviden le postopek odstranitve poškodovanih vozičkov, ne vključujejo pa poučitve delavcev o identifikaciji okvar na vozičkih – torej obveznosti pregledovanja vozičkov. Od delavke je bilo nerealno pričakovati, da bo sama preverjala izpravnost delovne opreme, ki je imela skrito napako (izpadli vijak), predvsem glede na dejstvo, da imajo delavci toženkinega zavarovanca predpisan normativ, ki ga morajo dosegati (čim prejšnja izpraznitev vozička in pribava novega).

    Procesni zakon daje možnost predlaganja dokazov tudi v pritožbenem postopku, a le z izjemo: če ga stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti/navesti že prej.
  • 149.
    VSL Sodba I Cp 41/2020
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00035894
    OZ člen 631, 649, 649/2. ZPP člen 213.
    gradbena pogodba - ustna pogodba - izvedba gradbenih del - pisna oblika pogodbe - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - zahtevek podizvajalca - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - izdelava fasade - nepotreben dokaz - zavrnitev dokaznega predloga

    OZ v 631. členu omogoča podizvajalcem, da ob izpolnitvi zakonskih pogojev (dospelost, pripoznava, koneksnost) podizvajalec terjatev uveljavlja neposredno od naročnika.

  • 150.
    VSL Sodba II Cp 1775/2019
    11.3.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00033237
    OZ člen 131, 171, 186. ZTLR člen 24, 25. ZVEtL-1 člen 43. SPZ člen 68, 115.
    krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lastnika zemljišča - dolžnost vzdrževanja - opustitev dolžnosti lastnika - padec v nezavarovan jašek - sestavina nepremičnine - del nepremičnine - pripadajoče zemljišče - gradnja na tuji nepremičnini - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - solidarna obveznost - več oseb odgovornih za isto škodo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
    Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v notranjem razmerju etažni lastniki odgovarjajo v višini solastninskih deležev (115. člen SPZ v zvezi z 68. členom SPZ), s tem, da so solidarno odgovorni za škodo, ki so jo povzročili skupaj (186. člena OZ).

    Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da je rešetka na jašku manjkala vsaj eno leto, zato so solastniki opustili dolžno skrbnost pri vzdrževanju objekta in zemljišča, ki temu objektu pripada.
  • 151.
    VSL Sklep II Cp 76/2020
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00033104
    ZNP-1 člen 216, 224. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 350.
    nepravdni postopek - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razlastitev - pravnomočno razsojena stvar - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti
    Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava.
  • 152.
    VSL Sodba in sklep II Cp 2357/2019
    11.3.2020
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00033170
    ZASP člen 156, 157. OZ člen 193.
    nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - radijska dejavnost - oglaševanje - pravica radiodifuznega oddajanja - odmera nadomestila - pravna praznina - tarifa - trajna pogodbena razmerja - razlikovanje med zavezanci - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - začetek teka obresti
    Vrhovno sodišče je glede pravic radiodifuznega oddajanja glasbenih del ugotovilo obstoj tarifne praznine.

    Pri oceni primernega nadomestila je treba upoštevati dolgotrajna pogodbena razmerja, čeprav so ta pretekla. Pogodbeno dogovorjena razmerja odražajo dejanska, primernost tarife pa se najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank.

    Ker je razlikovanje med uporabniki na podlagi njihovega ravnanja nedopustno, je tudi uporaba »kaznovalne tarife« nedopustna. Zato je pritožba toženke pravilno opozorila, da je odločitev o določitvi odmernega odstotka v višini 7 % napačna.
  • 153.
    VSL Sklep II Cp 2289/2019
    11.3.2020
    DEDNO PRAVO
    VSL00034716
    ZD člen 163, 164, 165. ZPP člen 337, 337/1. DZ člen 136, 151.
    dedovanje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - prekluzija - novote - novote v zapuščinskem postopku - nedopustne pritožbene novote - starševska skrb
    Skladno s 163. členom ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Citirano pravilo ZPP se uporablja v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka.
  • 154.
    VSL Sklep IV Cp 422/2020
    11.3.2020
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00035726
    DZ člen 183.
    začasna odredba - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - regres - višina mesečnih prejemkov
    Sodišče prve stopnje je med predlagateljičine dohodke pravilno štelo tudi regres, ki ga je prejela v enkratnem znesku julija 2019, in sicer tako, da je prejeti znesek razdelilo na 12 delov oziroma na 12 mesecev.
  • 155.
    VSL Sklep II Cp 201/2020
    11.3.2020
    DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00033682
    ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 214. ZZK-1 člen 12, 12/1.
    čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - identifikacijski znak nepremičnine - nastanek taksne obveznosti - sklep o dedovanju - aktiva in pasiva premoženja - obseg zapuščine - zemljiška knjiga
    Sodišče v sklepu o dedovanju le ugotovi obseg zapuščine in dediče zapustnika ter opredeli dedno pravne učinke, ki so nastopili kot posledica zapustnikove smrti. O prijavljenih terjatvah zapustnika, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost, zapustnikovi dolgovi (pasiva) pa niso sestavni del zapuščine.
  • 156.
    VSL Sklep II Cp 2018/2019
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00032442
    ZPP člen 11, 114a, 156, 156/1.
    separatni stroški - zavrnitev stroškovnega zahtevka - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - zaslišanje preko videokonference - soglasje strank - zloraba procesnih pravic - denarna kazen
    Stroški pristopa tožnice na narok, na katerem je bila tožnica tudi zaslišana, niso nastali zaradi krivde toženca, temveč so nastali zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ki sta ga predlagali obe pravdni stranki in bo končno povračilo teh stroškov odvisno od uspeha v pravdi.
  • 157.
    VSL Sklep II Cp 2261/2019
    11.3.2020
    POGODBENO PRAVO
    VSL00035730
    OZ člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    pogodba - razlaga določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - skupen namen pogodbenikov - dokazna ocena - pomanjkljivi razlogi
    Sodišče je pri interpretaciji pomena določila pravilno izhajalo iz skupnega namena pogodbenikov in določilo razlagalo v okviru splošnih načel obligacijskega prava, upoštevajoč dejstvo, da je pogodbo sestavila toženka sama ter je zato nejasna določila treba razlagati v korist tožnika (83. člen OZ).
  • 158.
    VSC Sklep II Ip 66/2020
    11.3.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC00034168
    ZFPPIPP člen 132, 132/3, 224, 224/2.
    prekinitev izvršbe - osebni stečaj dolžnika - nadaljevanje izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik
    Odgovor na vprašanje, ali je potrebno prekiniti izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, daje opredelitev stečajne mase v drugem odstavku 224. člena ZFPPIPP. Upnik utemeljeno navaja, da celotna nepremičnina ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase), temveč le delno do 1/2. V preostalem deležu 1/2 pa je to premoženje realne dolžnice. Za solastni delež nove dolžnice zaenkrat ni razloga, da bi se postopek prekinjal, temveč bi se moral nadaljevati, saj je z vknjižbo solastninske pravice na obremenjeni nepremičnini prišlo po zakonu do pravnega nasledstva glede dela predmeta izvršbe.
  • 159.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1375/2019
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00032736
    ZPP člen 8, 165, 165/4, 213, 214, 215, 227, 228, 287, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/1, 350/2, 354, 354/1, 354/2. ZZZDR člen 51, 51/2.
    skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno - načelo realne subrogacije - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - nakup drugega stanovanja - premoženje, pridobljeno po razvezi zakonske zveze - najemnina - povečana vrednost nepremičnine - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze - pravilo o dokaznem bremenu - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - nekonkretizirane pritožbene navedbe - pavšalni pritožbeni očitki - razlogi o odločilnih dejstvih - vezanost na trditveno podlago strank - celovita dokazna ocena - neizvedba predlaganih dokazov - umik dokaznega predloga - nepotrebni dokazi - nedopustna pritožbena novota - neodpravljiva postopkovna napaka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - odločitev o stroških postopka - očitna pisna napaka
    Zaradi načela realne subrogacije, ki velja tudi po razvezi zakonske zveze, so del skupnega premoženja tudi stvari in pravice, kupljene z denarjem, ki je skupno premoženje zakoncev ali so pridobljene z zamenjavo oziroma izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja.

    Spor o višini deležev ni obračunska pravda. Gre za celovito presojo vseh razmerij med bivšima zakoncema, pri kateri je treba ustrezno ovrednotiti ne le vložek posebnega premoženja in dohodke strank, ampak tudi druge okoliščine, kot so pomoč, ki jo daje zakonec drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
  • 160.
    VSL Sodba II Cp 241/2020
    11.3.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00034417
    OZ člen 153, 153/3, 171, 171/1, 179, 182.
    odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - vožnja z mladoletnim voznikom brez izpita - neuporaba varnostnega pasu - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - hude telesne poškodbe - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - odmera denarne odškodnine

    Za ugotovljeno škodo je sodišče prve stopnje tožnici namenilo skupaj 26.750,00 EUR, kar je v času sojenja predstavljalo približno 24 povprečnih neto plač - ob upoštevanju 100 % temelja. Pritrditi je treba pritožnici, da je kot 15-letno dekle v nesreči utrpela hude poškodbe: kar 11 prelomov (poleg preloma leve senčnice vse na gibalnih delih: tri na treh vretencih hrbtenice, obsežne prelome ramenskega obroča: prelom obeh ključnic, prelom obeh prvih reber in drugega rebra desno, prelom obeh kosti leve podlahti), poleg tega pa še obtolčenino obeh pljučnih kril, vdor zraka v obe prsišči in v medplučje, podkožni emfizem torakalne stene levo in vratu; odrgnine in raztrganine desne nadlahti. Glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera (subjektivno merilo) in upoštevaje podobne primere iz sodne prakse je dosojena odškodnina v izpodbijanih delih (za telesne bolečine, strah in skaženost) in v celotnem znesku nekoliko prenizka.

  • <<
  • <
  • 8
  • od 21
  • >
  • >>