zahteva za varstvo zakonitosti - razpravno načelo - trditveno breme - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem
Sodišče odloča na podlagi trditev strank (7. člen ZPP). V tem postopku nobena pravdna stranka ni zatrjevala, da je bilo zastaranje kazenskega postopka zoper obd. zavarovanca tožene stranke pretrgano, še manj, kdaj naj bi do tega prišlo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov
Nekdanji stečajni upravitelj ni stranka tega postopka. V tej zadevi se ne bo ocenjevalo njegovega ravnanja kot stečajnega upravitelja, pač pa le, ali so izpolnjene zakonske predpostavke za izpodbojnost izročilne pogodbe (255. člen OZ in nasl.). Ta postopek tudi ni gospodarski spor, da bi v njem odločali sodniki gospodarskega oddelka, ki so sodelovali z nekdanjim stečajnim upraviteljem. Zato predlogu Okrožnega sodišča v Mariboru ni bilo mogoče ugoditi.
industrijska lastnina - varstvo blagovne in storitvene znamke - prepoved uporabe znamke - priznanje znamke - ničnost znamke
Ovira zavarovanju znaka je lahko že zavarovani istovetni ali podobni znak za isto ali podobno vrsto blaga ali storitev (6. in 7. točka prvega odstavka 19. člena ZIL), ne more pa to biti že prej uporabljeni, vendar ne zavarovani znak.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - preizkus vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je razveljavilo procesni sklep sodišča prve stopnje, obenem pa pojasnilo, naj nadaljuje postopek odločanja o glavni stvari, je po svojih učinkih enak sklepu, s katerim bi sklep sodišča prve stopnje spremenilo. Ker ima zato kvaliteto pravnomočnosti, je izpolnjen pogoj za vsebinsko presojo zahteve za varstvo zakonitosti.
Sodišče ima pooblastilo, da po uradni dolžnosti preveri pravilnost v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta. To pooblastilo ima celo tedaj, ko vrednost ni mogoče ugotoviti po objektivnih merilih.
sprememba obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena v škodo obdolženca
Ker je zagovornik zahteval spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja, in sicer namesto nadaljevanega kaznivega dejanja po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ stek treh kaznivih dejanj kvalificirane oblike goljufije po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ, je v tem delu vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v škodo obsojenke, kar ni dovoljeno (v zvezi s 1. odstavkom 421. člena ZKP).
povrnitev gmotne škode - krivdna odgovornost - škoda zaradi v neurju podrtega drevesa
Sodišče druge stopnje je navedlo, da bor sam po sebi ni stvar s povečano nevarnostjo, da pa sta se toženca glede na njegovo stanje morala zavedati, da ogroža okolico in da bi se v neurju lahko podrl. Zato bi morala poskrbeti za ustrezne varnostne ukrepe, torej odstraniti drevo, kakor sta želela tožnika. Ker tega nista storila, sta kriva, da nista preprečila nastanka škode (16. člen in prvi odstavek 154. člena ZOR).
ZDen člen 3, 3-8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7a.
upravičenci do denacionalizacije - premoženje, izvzeto iz denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Premoženje, podržavljeno z odločbo, izdano na podlagi 7a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, je z ZDen izrecno izvzeto iz denacionalizacije.
denacionalizacijski upravičenci - vrnitev premoženja članom agrarne skupnosti
Ker je bil v času podržavljenja kot lastnik upravičena oseba "A" in ne tožnikov pravni prednik "B", je bilo premoženje osebi "A" kot denacionalizacijskemu upravičencu tudi pravilno vrnjeno.
Ker je tožena stranka na podlagi posojilne pogodbe prejela denarni znesek, je dolžna le-tega vrniti ne glede na to, ali je pogodba zaradi pomanjkljive obličnosti morda nična.
pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - razširitev zahteve - vezanost na rok
V postopku denacionalizacije lahko stranka zahtevo glede obsega premoženja razširi, vendar le do roka za vložitev zahteve. Če v spisih ni podatkov o tem, kdaj je bila zahteva za denacionalizacijo glede obsega premoženja dopolnjena, odločbe tožene stranke glede pravočasnosti zahteve ni mogoče preizkusiti.
ZUstS člen 44.ZKZ člen 17, 18, 19, 20,21, 22, 32, 24, 25.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Zaradi učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča, s katero je razveljavljen del zakona, na katerega se je skliceval upravni organ druge stopnje, je odpadla tudi pravna podlaga za njegovo odločanje.
neupravičena pridobitev - preživnina - uporabnina - uporaba tuje stvari - razvezana zakonca - določitev imetnika pravice uporabe v nepravdnem postopku - bivanje otrok solastnika v nepremičnini - uporaba tujega solastninskega deleža nepremičnine
Toženka ima v odločbi nepravdnega sodišča res podlago za uporabo tožnikovega solastninskega deleža na stanovanju, vendar ta odločba ne daje hkrati podlage tudi za brezplačnost uporabe. Ker se pravdni stranki nista dogovorili o plačilu uporabe, je pravna podlaga za vtoževano terjatev v zakonskih določbah o neupravičeni pridobitvi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot dedič v zapuščinskem postopku
Dejstvo, da eden od dedičev opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, drugi pa jo je opravljal do pred kratkim, utegne na manjšem sodišču zaradi poznavanja razmer obeh dedičev in zaradi same narave zapuščinskega postopka, v katerem lahko pridejo na dan dodatne osebne in družinske razmere dedičev, do take mere otežiti delo samemu sodišču na eni strani in omejevati pripravljenost za procesna in druga dejanja dedičev na drugi strani, da je v tej zadevi smotrno prenesti pristojnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz razlogov smotrnosti - poslovno razmerje med stranko in sodniki pristojnega sodišča
Določeno razmerje sodnika in stranke je načeloma lahko izločitveni razlog, ne more pa predstavljati razloga za "smotrno" delegacijo.
zavarovanje delodajalca proti odgovornosti - nesreča pri delu - višina zavarovalne vsote - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tožena zavarovalnica je ugovarjala, da ni dolžna plačati odškodnine, ki presega zavarovalno vsoto, sodišče druge stopnje, ki je po tožnikovi pritožbi utemeljeno zvišalo prisojeno denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, pa tega ni upoštevalo oziroma v svoji sodbi, s katero je prisodilo odškodnino preko 3.900.000 tolarjev, ni pojasnilo, zakaj je sodilo drugače kot je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, ki pri pogodbenih zavarovanjih odgovornosti vedno upošteva določbo prvega odstavka 941. člena ZOR in oškodovancem omogoča povrnitev škode, za katero odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti. Drugačna je sodna praksa v zvezi z zavarovanjem odgovornosti v prometu, ker temelji na zakonski obveznosti in je treba upoštevati namen, zaradi katerega je zakonodajalec predpisal obvezno zavarovanje. Toda v obravnavanem primeru gre za nesrečo pri delu in ker zakonodajalec v naši državi ni predpisal obveznega zavarovanja, je treba izhajati iz pogodbe med zavarovancem in zavarovalnico.
Sodišče je podrobno ugotovilo in opisalo potek tožnikovega zdravljenja in tožnikove bolečine, ki so pri opeklinah izrazito hude. Ker so telesne bolečine tako povezane z nevšečnostmi med zdravljenjem, da ene povzročajo druge in obratno ter jih zaradi soodvisnosti ni mogoče ločiti, sodna praksa pri telesnih bolečinah upošteva tudi nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, pa tudi potem. Zato razglabljanje, ali srbenje lahko povzroča telesne bolečine, ni pomembno. Dejstvo je, da je bil tožnik takrat, ko so ga zažgali, relativno mlad (36 let) in da bo trpel bolečine in druge neprijetnosti, zlasti pri povečani telesni aktivnosti ali povečani zunanji ali telesni temperaturi, ko je prisotno močnejše znojenje ali draženje kože.