ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez veljavnega dovoljenja - pridobitev lastninske pravice na objektu, zgrajenem brez dovoljenja - prevzem pravic in obveznosti v zvezi s kupljenim objektom
Tožnik ne more uspeti s trditvijo, da je v dobri veri pridobil nepremičnino, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo in zato ves čas v pravnem prometu, saj navedena dejstva ne dajejo podlage za domnevo, da je za obravnavani objekt bilo izdano lokacijsko dovoljenje.
Sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke tožnika ne razbremeni obveznosti, ki izhajajo iz 73. člena ZUN, saj po prvem odstavku 73. člena ZUN inšpekcijski ukrep odstranitve in vzpostavitve v prejšnje stanje praviloma zadene investitorja, če tega ni mogoče odkriti, pa lastnika oz. upravljalca zemljišča.
veljavnost kazenskega zakona - posebni pogoji za pregon - identiteta norme - postopek za mednarodno pravno pomoč - glavna obravnava - zapisnik o glavni obravnavi - dokazi, ki so podlaga za sodbo - stroški kazenskega postopka - zavrnilna sodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pogoj iz 3. odstavka 124. člena KZ - identiteta norme - ni izpolnjen, ni podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 6. točke 1. odstavka 371. člena ZKP (stvarna nepristojnost sodišča), pač pa kršitev 3. točke 372. člena ZKP;
ugotovitev, da obojestranska kaznivost ni podana, namreč predstavlja okoliščino, ki izključuje kazenski pregon, zaradi česar mora sodišče izreči zavrnilno sodbo (4. točka 357. člena ZKP).
Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, kjer se uporabljajo določbe ZKP, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno (XXX. poglavje, členi od 514 do 520 ZKP). Tako lahko sodišče ustrezne podatke, pomembne za presojo identitete norme, pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti pa tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Ni pa izključena možnost, da sodišče ustrezne podatke pridobi tudi na drug primeren način.
V zapisniku o glavni obravnavi, v katerega sodišče vpiše, katere dokaze je izvedlo (2. odstavek 316. člena ZKP), mora med drugim konkretno navesti, kateri zapisnik in katera druga pisanja so bili prebrani v dokazne namene; sklicevanje na prebrano "preostalo listinsko dokumentacijo v spisu" ne zadošča. V skladu z navedenim tudi "vpogled" v listino ne pomeni izvedbe dokaza s prebranjem listine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22698
ZKP člen 39, 39-6, 371, 371/1-2, 420, 420/1, 420/2, 421, 421/3.KZ člen 27, 112.
zahteva za varstvo zakonitosti - ponovna vložitev zahteve - razlogi zanjo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi - izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe
V primeru, ko je bila na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določbe kazenskega postopka na drugi stopnji razveljavljena le sodba pritožbenega sodišča in zadeva vrnjena temu sodišču v novo odločanje, lahko ponovna zahteva za varstvo zakonitosti istega vložnika zoper isto sodbo sodišča prve stopnje v zvezi z drugo sodbo pritožbenega sodišča uveljavlja le kršitve zakona, storjene v ponovljenem odločanju pritožbenega sodišča in tiste kršitve zakona sodišča prve stopnje, ki jih je uveljavljal že v prvi zahtevi, pa jih vrhovno sodišče ni presojalo.
V času sojenja na prvi stopnji "okuženost" sodnikov z nedovoljenim dokazom ni bila predpisana kot razlog za obvezno izločitev sodnika, ampak bi se lahko upoštevala kot okoliščina po 6. točki 39. člena ZKP, kar pa ni bila absolutna kršitev postopka po 2. točki 1.
odstavka 371. člena ZKP.
Ni v nasprotju z zakonom, če sodišče kot dokaz uporabi pisne izjave oškodovanega podjetja in domnevnih reklamantov, ker da bi bile izjave dovoljen dokaz samo, če bi jih potrdile zaslišane priče, poučene v skladu z zakonom, saj takega dokaznega pravila ZKP ne predpisuje.
Okoliščina, da je pomagač pri kaznivem dejanju participiral pri delitvi premoženjske koristi, ki jo je pridobil storilec kaznivega dejanja, ne izključuje, niti nujno ne dokazuje obstoj ene ali druge vrste udeležbe pri istem kaznivem dejanju.
Zastaranje pregona neha teči s pravnomočnostjo sodbe, zato kazenski pregon ne "oživi", če je pravnomočna sodba s sodbo o zahtevi za varstvo zakonitosti razveljavljena, saj bi to kršilo prepoved dvojnega sojenja (31. člen Ustave in 3. točka 371. člena ZKP).
Naknadni postopek je namenjen zgolj preizkusu in odpravi morebitne nezakonitosti prejšnje pravnomočne sodbe.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ugovori, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta
Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta in na podlagi tega možno legalizacijo objekta, na odločitev v stvari ne vplivajo, saj se zakonitost inšpekcijskega ukrepa presoja glede na dejansko in pravno stanje v času izdaje odločbe na prvi stopnji, navedena postopka pa sta sicer ločena od inšpekcijskega postopka.
ustavno sodišče - razlaga določb ZDen - podlaga za odpravo posamičnega akta
Če je bila s strani ustavnega sodišča podana razlaga določb ZDen, to še ni podlaga za odpravo posamičnega akta na podlagi 46. člena ZUstS, saj se ta določba nanaša na odpravo podzakonskega predpisa.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - pravno mnenje - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo (179. do 183. člen OZ oziroma 200. do 203. člen ZOR) pripadajo oškodovancu od uveljavitve OZ dalje (1.1.2002), če zamuda ni nastala pozneje, in sicer v času veljavnosti citiranega ZPOMZO do dneva sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost - subjektivna nepristranskost - vpliv sojenja na medsebojne delovne odnose
Sojenju možu kolegice, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, kjer dela osem sodnikov, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma v nepristranskost sojenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik drugače ocenjuje izpovedbi prič, ne uveljavlja kršitev določb ZKP, saj spada ocena verodostojnosti izpovedb prič na področje dokazne ocene. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS).
telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - višina denarna odškodnina - trčenje motornega vozila in kolesa - vinjenost voznika in kolesarja
Psihiatrija uči, da lahko strah po končanem zdravljenju izzveni, lahko pa preide v akutno stresno motnjo in post travmatske stresne motnje. Tako že prehaja med posledice, ki jih trpi oškodovanec zaradi tega ali onega vzroka, na primer zmanjšanja življenjske aktivnosti. Časovno gledano se strah uvršča med preteklo škodo, duševne bolečine pa med bodočo škodo. Strah se pojavi pred nečim neznanim, duševne bolečine pa nastanejo zaradi znane posledice. To odseva tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki strah, ki pusti pri oškodovancu trajne posledice, uvršča med duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZUS člen 16, 59, 68, 73.ZPP člen 352.ZBPP člen 12, 20, 20/3.
obrazec o premoženjskem stanju prosilca - izjava prosilca - navajanje neresničnih podatkov
Opustitev navedbe vseh za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin je bila podlaga za odločitev tožene stranke na podlagi 3. odstavka 20. člena ZBPP.
ZUS člen 59, 73.ZDen člen 3, 3-8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7a.
nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij - osebe, izvzete iz denacionalizacije
Ker so po izrecni določbi 8. točke 3. člena ZDen izvzete iz denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po 7a členu ZNZGP, na tej pravni podlagi ni mogoče uveljavljati denacionalizacije.
Po presoji pritožbenega sodišča določbe 4. odstavka 7. člena ZUP zajema le dolžnost organov, ki vodijo postopek, da strankam svetujejo glede njihovih pravic in dolžnosti, ne pa, da skrbijo za njihovo fizično udeležbo na zaslišanju.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - ugotavljanje pogojev za priznanje azila
V tako imenovanem pospešenem postopku ne gre za ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ampak za ugotavljanje razlogov, ko je prošnja za azil očitno neutemeljena.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ugovori, ki se nanašajo na legalizacijo objekta
Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na legalizacijo objekta, na odločitev v stvari ne vplivajo, saj se zakonitost inšpekcijskega ukrepa presoja glede na dejansko in pravno stanje v času izdaje odločbe na prvi stopnji, postopek legalizacije pa je sicer ločen od inšpekcijskega postopka.
dvakratno podržavljenje iste nepremičnine - upravičenost do denacionalizacije
Ni razlogov za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka, če je v drugem postopku podržavljenja dobil upravičenec kot nadomestilo za odvzete parcele prav parcelo, ki mu je bila odvzeta v prvotnem postopku podržavljenja. Ker pa je ta parcela sedaj v lasti fizične osebe (pa čeprav upravičenčevega dediča), te parcele ni mogoče vrniti v naravi in je zato prizadeta stranka (vlagateljica zahteve)