določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost - subjektivna nepristranskost - vpliv sojenja na medsebojne delovne odnose
Sojenju možu kolegice, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, kjer dela osem sodnikov, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma v nepristranskost sojenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik drugače ocenjuje izpovedbi prič, ne uveljavlja kršitev določb ZKP, saj spada ocena verodostojnosti izpovedb prič na področje dokazne ocene. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS).
telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - višina denarna odškodnina - trčenje motornega vozila in kolesa - vinjenost voznika in kolesarja
Psihiatrija uči, da lahko strah po končanem zdravljenju izzveni, lahko pa preide v akutno stresno motnjo in post travmatske stresne motnje. Tako že prehaja med posledice, ki jih trpi oškodovanec zaradi tega ali onega vzroka, na primer zmanjšanja življenjske aktivnosti. Časovno gledano se strah uvršča med preteklo škodo, duševne bolečine pa med bodočo škodo. Strah se pojavi pred nečim neznanim, duševne bolečine pa nastanejo zaradi znane posledice. To odseva tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki strah, ki pusti pri oškodovancu trajne posledice, uvršča med duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
prikriti preiskovalni ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevanje izzvanosti kriminalne dejavnosti pomeni predvsem uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; iz tega razloga pa po izrecni določbi drugega odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Kriterijev iz 1. odstavka 424. člena ZKP ne izpolnjujejo pavšalne navedbe vložnika zahteve, da naj bi se posamezni ukrepi izvajali "neutemeljeno predolgo" oziroma vložnikovo spraševanje, kje je meja, ko morata policija in državno tožilstvo s takim ukrepom prenehati, saj naj bi bilo po njegovih navedbah že pri odkupu dne 9.2.2005 znano, da mamila P.-ju dobavlja obdolženi A.O., zato teh navedb ni bilo mogoče preizkusiti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o izpovedbi priče in zapisnikom o njenem zaslišanju - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z uveljavljanjem obsojenčeve vinjenosti, ki naj bi vplivala na stanje njegove zavesti v času storitve kaznivega dejanja, zagovorniki uveljavljajo nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku za varstvo zakonitosti ni mogoče .
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS08492
ZD člen 6, 183, 210, 210/2-1.ZUVza člen 3, 4, 4/1.ZPP člen 13, 13/1, 205, 205/1-6, 339, 339/1, 374, 389.ZNP člen 1, 1/2, 8, 34, 37.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje revizije - lastninska pravica na nepremičnini - izvenzakonska skupnost - oporočno dedovanje - prekinitev postopka - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - dedna pravica tujca - obstoj vzajemnosti
Tuji državljani imajo, ob izpolnitvi vzajemnosti, v RS enake dedne pravice kot slovenski državljani. Za ugotavljanje vzajemnosti je predviden poseben postopek, ki domneva vzajemnost, kadar gre za pridobitev lastninske pravice z zakonitim dedovanjem ali z oporočnim dedovanjem, če je dedič tujec, ki spada v kategorijo zakonitih dedičev.
posojilo - vrnitev posojila - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določbe o tem, da mora posojilojemalec vrniti prejeti denar (557. člen) in da mora porok prav tako poravnati obveznost, če tega ne stori glavni dolžnik (1004. člen ZOR v zvezi s 1060. členom OZ).
nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Uradni zaznamek, ki ga sestavi pooblaščena uradna oseba o nekem dogodku, ni nedovoljen dokaz.
Ker obsojenec ni zahteval zaslišanja nobene priče, mu sodišče s tem, da prič, navedenih v zahtevi za varstvo zakonitosti, ni zaslišalo, ni kršilo pravice do obrambe, saj je dokazni postopek zaključilo tedaj, ko je ocenilo, da je zadeva do te mere raziskana, da je možno izreči sodbo.
ZUS člen 60, 73. ZUP (1986) člen 256, 256/2.ZUP člen 260, 260-9.ZDen člen 60, 60/2.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - stranke v postopku
Tožena stranka je predlog za obnovo postopka zavrgla na podlagi določbe 2. odstavka 256. člena ZUP/86, čeprav je v obravnavani zadevi v času, ko je tožena stranka o zadevi odločala, že veljal novi ZUP. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno presoditi, ali so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za udeležbo tožnikov kot strank v denacionalizacijskem postopku v smislu 2. odst. 60. člena ZDen ter posledično pogoji za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, saj tožena stranka na podlagi teh določb ni obravnavala vloge tožnikov za obnovo denacionalizacijskega postopka.
dvakratno podržavljenje iste nepremičnine - upravičenost do denacionalizacije
Ni razlogov za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka, če je v drugem postopku podržavljenja dobil upravičenec kot nadomestilo za odvzete parcele prav parcelo, ki mu je bila odvzeta v prvotnem postopku podržavljenja. Ker pa je ta parcela sedaj v lasti fizične osebe (pa čeprav upravičenčevega dediča), te parcele ni mogoče vrniti v naravi in je zato prizadeta stranka (vlagateljica zahteve)
ZUS člen 59, 73.ZDen člen 44, 44/1,44/6, 71, 85, 85/1.
vrednotenje podržavljenih premičnin - dokazovanje realne vrednosti - verodostojna listina
Če z zapisniki, sestavljenimi ob podržavljenju, niso bile ugotovljene denarne vrednosti podržavljenih stvari, se šteje, da je realna vrednost podržavljene stvari oz. premoženja dokazana, če je za vsako posamezno stvar predložena verodostojna listina, iz katere je razvidna realna vrednost take stvari oz. premoženja ob podržavljenju.
Po presoji pritožbenega sodišča določbe 4. odstavka 7. člena ZUP zajema le dolžnost organov, ki vodijo postopek, da strankam svetujejo glede njihovih pravic in dolžnosti, ne pa, da skrbijo za njihovo fizično udeležbo na zaslišanju.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - ugotavljanje pogojev za priznanje azila
V tako imenovanem pospešenem postopku ne gre za ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ampak za ugotavljanje razlogov, ko je prošnja za azil očitno neutemeljena.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ugovori, ki se nanašajo na legalizacijo objekta
Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na legalizacijo objekta, na odločitev v stvari ne vplivajo, saj se zakonitost inšpekcijskega ukrepa presoja glede na dejansko in pravno stanje v času izdaje odločbe na prvi stopnji, postopek legalizacije pa je sicer ločen od inšpekcijskega postopka.