Ker tožnik ni dokazal, da bi njegova družina skupaj z njim pobegnila na Hrvaško zato, da bi se tožnikov oče izognil mobilizaciji v nemško vojsko, mu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja -
ZZVN člen 2, 2/4. ZUS člen 59, 59/1, 71, 73.ZUP člen 140, 251.
žrtev vojnega nasilja - begunec
Begunec v smislu 4. odstavka 2. člena ZZVN je oseba, ki dokaže, da se zaradi nasilnega dejanja izropanja stanovanja ali stanovanjske hiše najmanj 3 mesece ni mogla vrniti na svoj dom. Tožnik je svojo vlogo oprl na to določbo, vendar okoliščin, ki so za odločitev v stvari pravno pomembne, ni dokazal (ali sta njegov oče in mati pred pobegom sploh živela skupaj, kdaj in kdo je izropal tožnikov dom), zato je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da se odločba tožene stranke odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa begunke - pogoji za priznanje statusa - vzročna zveza med selitvijo družine in požigom domače hiše
Zakonsko določbo 4. odstavka 2. člena ZZVN je mogoče razumeti le tako, da mora biti odhod od doma v vzročni zvezi s požigom, porušenjem ali izropanjem stanovanja ali stanovanjske hiše. Zato ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja osebi, ki je odšla od doma še pred takim dejanjem.
Ni begunec oseba, ki je za en dan pobegnila z doma iz strahu pred okupatorjem in možnostjo požiga hiše njenih staršev. Če pa je bila požgana hiša tožničinih starih staršev, pri katerih tožnica ni živela, ne more iz tega naslova uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja - begunke.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 18, 18/1, 340, 340/1-1, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - glavna obravnava - priče - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza in ga lahko zavrne, če je očitno, da ne more biti uspešen oziroma če ugotovi, da je za odločitev dovolj podlage in da predlagani dokaz stanja stvari ne spreminja.
Ker mora imeti obdolženec v kazenskem postopku zadostne možnosti za zaslišanje in izpodbijanje obremenilnih prič, je tudi branje zapisnikov zaslišanih oseb v skladu s 1. točko 1. odstavka 340. člena ZKP izjema. V nasprotnem primeru je kršena njegova pravica obrambe (2. odstavek 371. člena ZKP), za katero pa mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izkazati možnost vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, če je enako kršitev uveljavljal že v pritožbenem postopku, pa se z odločitvijo sodišča o tem vprašanju ne strinja.
prometni davek - prisilna izterjava prometnega davka - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga
V času odločanja prvostopnega davčnega organa ZDavP ni vseboval določbe, ki bi prepovedovala odpis ali odlog plačila obveznosti prometnega davka. Prepoved, ki je določena v 93. členu ZDavP namreč ne vključuje te vrste davka. Zato bi prvostopni davčni organ moral tožnikovo vlogo za zadržanje izvršitve odločbe o obveznosti prometnega davka obravnavati tudi na podlagi 89. člena ZDavP, ki je splošna določba, ki ureja odpis in odlog davčnega dolga.
dohodnina - dokup pokojninskega zavarovanja za čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki šoli - boniteta
Če prispevek za pokojninsko zavarovanje za čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki šoli za delavca plača delodajalec, gre za boniteto, ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov.
prometni davek - zamudne obresti - pričetek teka zamudnih obresti - izvršljivost odločbe o odmeri davka - odločba ustavnega sodišča
Davčnega zavezanca ne bremenijo posledice zamude za tisti čas, ko njegova davčna obveznost še ni bila ugotovljena, temveč šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004).
Davčnega zavezanca ne bremenijo posledice zamude za tisti čas, ko njegova davčna obveznost še ni bila ugotovljena, temveč šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004).
Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave le, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS). Ti pogoji niso izpolnjeni, če izhaja iz tožbe, da tožnik oporeka dejanskim ugotovitvam, izrecno zahteva opravo glavne obravnave in predlaga izvajanje dokazov o pomembni dejanski okoliščini.
dohodnina - zmanjšanje dohodninske osnove - prispevek za dokup študija
Prispevek za dokup zavarovalne dobe za čas študija na višji oz. visoki šoli je prostovoljni prispevek in ne obvezni prispevek, zato ne zmanjšuje dohodninske osnove.
Sodišče je o neogibnosti pripora zoper obtoženca zaradi zagotavljanja varnosti oškodovanca in njegove družine sklepalo na podlagi ugotovitve, da je podana realna nevarnost, da bo obtoženec storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, saj je obtoženec, ki je nasilje proti oškodovancem stopnjeval, M.M. in njegovi družini grozil z umorom. Takemu stališču ni mogoče odrekati razumne presoje.
izročitev - že izvršena izročitev ob vložitvi tožbe - pravni interes ob vložitvi tožbe
Če se tožnik ob vložitvi tožbe ne nahaja na ozemlju in pod jurisdikcijo RS, ne izkazuje pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic v upravnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedb v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, na katere se zahteva za varstvo zakonitosti sklicuje, Vrhovno sodišče ne presoja, ker je po določbah 1. odstavka 424. člena ZKP vezano le na preizkus tistih kršitev zakona, ki jih zatrjuje zahteva za varstvo zakonitosti sama.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 377, 384, 384/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - upoštevanje varnostne razdalje - ustavljanje vozila na avtocesti - deljena odgovornost - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Tožnikova vožnja na prekratki varnostni razdalji ob neopravičeni ustavitvi zavarovanca tožene stranke na vozišču štiripasovnice in neoznačitvi avtomobila s trikotnikom, utemeljuje razporeditev odgovornosti obeh voznikov v razmerju 20 % proti 80 %.
neizpolnitev obveznosti izvoza blaga, ki je vezan na poprejšnji uvoz - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji
Ker sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj odloči po opravljeni glavni obravnavi in je svojo odločitev sprejelo na seji, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu.
Očitek v zvezi z izvršljivostjo sodbe je zgrešen, saj gre glede njenega obsodilnega dela o glavni stvari le za ugotovitveno sodbo, ki po svoji naravi ni izvršljiva v smislu izvršilnega postopka, saj se z njo toženi stranki ne nalaga obveznost. Za takšen očitek toženka tudi nima pravnega interesa (kot nujnega pogoja za dovoljenost revizije), ker se problem (ne)izvršljivosti tiče tožeče stranke. Če pa revizija cilja na (nepotrebni) del izreka pod 2. prvostopenjske sodbe, "ker je toženka dolžna priznati", pa velja opozoriti, da velja dolžnost podati izjavo volje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bila naložena takšna obveznost.
Ker je z izpodbijanim sklepom obtožnica subsidiarnega tožilca šele postala pravnomočna, s sklepom pa sodišče ni odločalo o odreditvi ali podaljšanju pripora, je zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena in jo je bilo treba na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavreči.