upravni spor - sporno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Pravilno ugotovljeno dejansko stanje zemljišč ob podržavljenju je bistveno za odločitev o denacionalizaciji. Od te okoliščine je odvisna pravna podlaga za vrednotenje zemljišč. In ker sodišče kljub spornemu dejanskemu stanju glede statusa zemljišč ni sledilo tožbenemu predlogu in ni izvedlo predlaganih dokazov, je bistveno kršilo določbo 1. odstavka 50. člena ZUS.
ZOR člen 178, 178/1. ZTVCP člen 10, 10/52, 45, 45/1, 49, 49/2, 51, 51/1, 56, 56/1.ZPP člen 41, 41/2, 374, 374/2, 377.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - zavijanje v križišču neenakovrednih cest - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je nameraval s prednostne ceste zaviti v križišču desno na cesto, s katere je prva toženka zavijala levo na prednostno cesto. Šlo je torej za srečanje vozil, se pravi vožnjo (tožnikovega) vozila mimo drugega (toženkinega) vozila, ki prihaja po istem vozišču z nasprotne strani. Za takšno srečavanje velja določba, da mora voznik med svojim vozilom in vozilom, s katerim se srečuje, pustiti na svoji levi strani zadostno razdaljo med voziloma. V obravnavanem primeru sta udeleženca prometa zavijala tožnik desno in toženka, ki je prihajala z njegove desne strani, na levo. Šlo je torej za srečanje, kjer nikomur ni bilo treba dajati prednosti drugemu.
opravljanje drugih zavarovalnih poslov - pristojnost za odločanje
Čeprav prehodne določbe ZZavar v 360. členu v zvezi s 5. odstavkom 352. člena ZZavar izrecno ne navajajo postopkov za pridobitev dovoljenj in soglasij, za katere je bilo po ZZav pristojno ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, je treba šteti, da se tudi ti postopki nadaljujejo po določbah ZZavar, za odločanje pa je pristojna Agencija. Navedenih prehodnih določb ZZavar namreč ni mogoče razlagati drugače kot da se vsi postopki, ne glede na obliko gospodarskega subjekta, ki so ob uveljavitvi novega zakona že začeti, dokončajo po določbah ZZavar.
Samo dejstvo, da je toženec plačnik zavarovalne premije, tožencu ne daje lastnosti pogodbene stranke iz zavarovalne pogodbe. Toženec tudi sicer napačno razume, kateri zavarovalni rizik je bil zavarovan. Iz njegovih izvajanj izhaja, da mu zaradi plačila premije in kasnejšega nastopa okoliščin na njegovi strani, zaradi katerih je nehal plačevati mesečne anuitete, ni treba plačati ničesar niti tožnici niti banki. Vendar pa je zavarovani rizik nevračilo kredita, ne pa morebitna toženčeva odgovornost. Že po logiki stvari same zavarovalna pogodba za primer nevračila kredita ne more biti sklenjena v korist kreditojemalca, saj je ta kredit prejel, pač pa le v korist kreditodajalca.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo premije dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Ker je postal sklep okrajnega sodišča o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu in socialnemu sodišču pravnomočen šele 12.1.2005, se šteje, da je vse do tega datuma postopek tekel pred okrajnim sodiščem. Ker je na dan uveljavitve ZDSS-1 postopek tekel pred okrajnim sodiščem, ostane na podlagi 88. člena ZDSS-1 v zadevi to sodišče še naprej stvarno pristojno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegiranje pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prebivališče strank in sedež pooblaščencev
Razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti, saj je očitno za obe stranki bolj ekonomično, da se postopek, ki je šele v stadiju nastopa litispendence, opravi na sodišču z območja toženčevega prebivališča, na katerem sta tudi sedeža pooblaščencev - odvetnikov obeh pravdnih strank. Glede na dosedanje dokazne predloge strank pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti tudi optimalna možnost izvedbe dokaznega postopka pred delegiranim sodiščem, izvajanje katerega doslej še ni bilo začeto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08659
ZPP člen 14, 41, 41/2, 92, 213, 339, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. ZTSPOZ člen 51.ZOR člen 177, 177/3, 200.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku - predmet zavarovanja avtomobilske odgovornosti - odgovornost zavarovalnice - povzročitev nesreče z zategnitvijo ročne zavore - oviranje voznika med vožnjo - vinjenost sopotnika na sprednjem sedežu - oprostitev odgovornosti - ravnanje odškodovanca
Toženec ni povzročil nesreče z uporabo vozila, temveč s tem, da je oviral tožnico med vožnjo avtomobila, ko je zavrl z ročno zavoro.
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da tožnica ni bila izključena iz upravljanja z vozilom. Še vedno je vozila vozilo, pri vožnji je bila le zmotena s strani toženca. Ker je zavarovalnica prevzela le riziko nastopa (toženčeve) odškodninske odgovornosti, izvirajoče iz (toženčeve) uporabe vozila, ne pa iz oviranja prometa na kakšen drug način (motenje voznika z zategnitvijo ročne zavore ali pa npr. s prekritjem oči vozniku), od nje ni mogoče zahtevati povrnitve škode.
Ugotovljeno je bilo, da je toženec z zavarovalnico sklenil le obvezno avtomobilsko zavarovanje, katerega predmet je odškodninska odgovornost (ne pa tudi prostovoljnega AO plus zavarovanja, ki krije tudi škodo, nastalo vozniku). Tako je bila tožnica kot voznica vozila (po pooblastilu njegovega imetnika) zavarovana le za riziko nastopa njene odškodninske odgovornosti nasproti drugim osebam, ne pa tudi za primer lastne poškodbe.
Obsojenec je ob zaslišanju navedel osebne podatke, sodišče pa jih v uvodu sodbe ni navedlo kljub določbi 3. odstavka 364. člena ZKP, ampak je obdolženca označilo kot "neidentificirano osebo, ki se predstavlja za S.G.". Ker v obrazložitvi sodbe ni nobene ugotovitve, da ti podatki niso resnični, sodišče pa jih je delno celo uporabilo kot okoliščine pri izrekanju kazni, je uporabljen izraz "neidentificirana oseba" potrebno šteti le v tem smislu, da obsojenec ob predočenju svojih podatkov ni predložil uradnih dokumentov, ki bi glasili na njegovo ime.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - ogroženo preživljanje - višina preživnine
Ker tožničine potrebe presegajo njene pokojninske dohodke, tako da nima dovolj sredstev za življenje, in ker obstajajo toženčeve preživninske zmožnosti, je primeren toženčev preživninski prispevek za tožnico v višini 10.000 SIT mesečno.
ZUP člen 254, 254/2, 260, 260-1, 260-5, 263, 263/1-1, 263/1-2.
obnova postopka - obnovitveni razlog - obrazložitev odločbe
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo tega sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
kmetijska zemljišča - uradna evidenca o vrsti rabe zemljišča - podatki zemljiškega katastra
Zemljiškokatastrske podatke parcel po stanju v času podržavljenja je upravni organ, ki odloča o denacionalizaciji, dolžan upoštevati in so navedeni podatki priloga k zahtevi za denacionalizacijo. Drugačna vrsta rabe zemljišča, kakršna je vpisana v zemljiškem katastru, se ne more dokazovati s pričami.
Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere zakon tako določa. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki ne določa več pristojnosti socialnega sodišča za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Sklep, s katerim se je Okrajno sodišče v Celju izreklo za stvarno nepristojno, je bil sprejet 5.1.2005, pravnomočen pa je postal 18.1.2005. To pomeni, da je bil sprejet sklep o nepristojnosti za reševanje sporne zadeve s strani okrajnega sodišča že takrat, ko socialno sodišče za reševanje teh sporov ni bilo več pristojno.
pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločitev o več pritožbah z eno odločbo
Višje sodišče je ravnalo v nasprotju z določbo 388. člena ZKP, ker skupaj z ostalimi pritožbami na pritožbeni seji ni odločalo tudi o pravočasni pritožbi obsojenčevega zagovornika, v kateri je uveljavljal vse pritožbene razloge iz 370. člena ZKP, predlagal, da ga višje sodišče obvesti o svoji seji in se zavzel za obsojenčevo oprostitev ali razveljavitev izpodbijane sodbe. S tem je izkazan vpliv zatrjevane kršitve na zakonitost sodbe, saj gre za opustitev tako pomembne (ustavne in zakonske) dolžnosti sodišča, da obstoj smiselno zatrjevanega razloga iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP ne more biti vprašljiv.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziromapremoženje člen 11.
vrednotenje zemljišč - ugotavljanje vrednosti zemljišč - stanje zemljišč ob podržavljenju - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Če dejansko stanje glede komunalne opremljenosti zemljišč ob podržavljenju ni ugotovljeno glede na merila iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženje, ocenjene vrednosti zemljišč ni mogoče preizkusiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Ker je bil z izpodbijanim pravnomočnim sklepom zoper obdolženca pripor podaljšan po izreku sodbe, torej s pravnomočno odločbo, ki je ni med tistimi, ki so taksativno naštete v 4. odstavku 420. člena ZKP, je zoper njega vložena zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.
ZPP člen 19, 19/1. ZUS člen 68, 73. ZPPAI člen 7, 12.
priznanje poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu - stvarna pristojnost
Spor, ki izvira iz Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno je socialni spor.
ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-3, 356, 380, 380/2, 383, 384/4.ZDen člen 3, 4, 5, 8, 58, 58/1.
sodna pristojnost - pristojnost za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo - denacionalizacija - časovni okvir ZDen - odvzem nepremičnin iz posesti - sklenitev prodajne pogodbe - napake volje - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - podaljšana roka oblastnih organov
Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 58. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo vselej pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
Za pravilno razumevanje časovne omejitve upoštevnosti določb ZDen je treba izhajati iz nujnosti enakega obravnavanja časovnih okvirov v postopku razlastitve oziroma arondacije podržavljenega premoženja s premoženjem, ki je prešlo v državno (družbeno) last s pogodbo namesto razlastitve oziroma arondacije. Ker se časovna omejitev nanaša na predpis, ki je bil podlaga aktu podržavljenja (v danem primeru prodajnima pogodbama), ni pomembno, da sta bili pogodbi sklenjeni (tri leta) po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, temveč, da so predpisi, ki so v danem primeru urejali prehod premoženja v družbeno lastnino (glej tudi 8. člen ZDen), bili sprejeti pred ustavo iz leta 1963 oziroma, da so navedeni v 3. členu ZDen med predpisi, ki predlagatelja upravičujejo do denacionalizacije na podlagi podržavljenega premoženja.
Dejstvo, da sta bila v danem primeru pogodbeni stranki nedržavna subjekta, še ne izključuje možnosti opredelitve ravnanja njunih predstavnikov kot podaljšane roke tedanjih oblastnih organov v pomenu določbe 5. člena ZDen.
Zmotno je stališče (eksplicitno) sodišča druge stopnje in (implicitno) sodišča prve stopnje, da dejstvo, da sta se prva nasprotna udeleženka in druga nasprotna udeleženka že pred sklenitvijo obeh prodajnih pogodb brez pravne podlage polastili zemljišč upravičencev, ne pomeni "konkretne grožnje". Dejstva sklenitve obeh pogodb v letu 1966 ni mogoče interpretirati ločeno in neodvisno od teh nasilnih dejanj (ki sicer res ne pomenijo grožnje, temveč kar silo spričo dejstva, da je grožnja z realizacijo že postala realnost), ampak le kot posledico takšnih dejanj z rezultatom izničenja lastnikove možnosti izbire.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 16,18, 18/1, 18/2, 237, 371, 371/1-8, 178, 178/5, 340, 340/1 514.
nedovoljeni dokazi - preiskava - priče - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - navzočnost obdolženca pri zaslišanju - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata - zaslišanje obremenilnih prič
Kršitev pravice obdolženca, da je navzoč pri zaslišanju priče v preiskavi, ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka in izpovedba zaradi te kršitve ni nedovoljen dokaz.
Obdolžencu je treba omogočiti, da se sooči z obremenilno pričo, jo zasliši, daje pripombe na njeno izpovedbo in predlaga nasprotne dokaze. Toda odstop od tega načela je dopusten, če izpovedba ni edini in ključni dokaz, ampak le eden od več dokazov o krivdi obdolženca in zaradi česar kršitev tega načela ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.