določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - dvom v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da je bil neki sodnik poprej zaposlen pri pravdni stranki, ni okoliščina, spričo katere bi lahko razumno dvomili o neodvisnosti razpravljajočega sodnika.
parcelacija stavbnega zemljišča - pogoji za parcelacijo zemljišč po določbi 49. člena ZSZ
Določba 49. člena ZSZ je umeščena v prehodne določbe ZSZ in pomeni izjemo glede izpolnjevanja pogojev za parcelacijo, ki so določeni v drugih zakonih, ki urejajo parcelacijo zemljišč. Pridobitev statusa zazidanega stavbnega zemljišča je vezana le na pravnomočnost odločbe o parcelaciji.
spor o pristojnosti - spori iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
S 1.1.2005 je pričel veljati ZDSS-1, ki pristojnosti socialnega sodišča za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ne določa več. ZDSS-1 ima tudi prehodno določbo (88. člen), po kateri se postopki v zadevah v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi tega zakona.
stroški kazenskega postopka - zahteva zagovornika za povrnitev stroškov - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o stroških - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Razlog za izpodbijanje odločbe o stroških v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti (1. odstavek 420. člena ZKP) je lahko le njena nezakonitost, torej takrat, ko je z njo odločeno v nasprotju z določbami 92. - 99. člena ZKP ali podzakonskimi predpisi.
Zagovornik je v imenu in za račun obdolženca upravičen zahtevati tudi povračilo tistih stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na nagrado in potrebne izdatke prejšnjega zagovornika.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 11.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Ker je v opisu kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena ZKLD konkretiziran le obsojenčev dvakratni ilegalni prehod preko državne meje, niso pa navedena dejstva in okoliščine, ki zadevajo očitani namen delovanja v tujini zoper obstoječo državno ureditev SFRJ, niso podani vsi znaki navedenega kaznivega dejanja.
V izreku kaznivega dejanja po 11. členu ZKLD je sicer opisano, katere podatke sta obsojenca izročila tuji državi, ne pa tudi, ali in kateri zakon je izrecno prepovedoval objavljanje prav teh podatkov ali kateri vodilni gospodarski organi so izdali nalog, da se ti podatki ne objavljajo, zato niso podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja.
V obravnavani zadevi ne gre za socialni spor, ki bi bil izrecno naveden v 5. členu ZDSS, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Gre za ukrepe, ki jih država izvaja tudi preko Zavoda in mu v ta namen daje javna pooblastila. Na odločitev sodišča o pristojnosti ne more vplivati določba drugega odstavka 14. člena pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99) o pristojnosti socialnega sodišča. Pristojnost sodišč se lahko določa le z zakonom (prvi odstavek 126. člena Ustave) in je ne more določiti predpis, ki je po svoji naravi izvršilen predpis ministrstva, ki za kaj takega v 51. členu ZZZPB tudi nima ne izrecnega ne smiselnega pooblastila. ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
ZKP člen 194, 194/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku - glavna obravnava - privedba - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Navedba, da sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali vseh v zahtevi navedenih olajševalnih okoliščin ter nakazovanje, da narekujejo izrek sodnega opomina, pomeni v nasprotju z določbo 2.
odstavka 420. člena ZKP uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
URS člen 26, 26/1, 140, 140/1, 140/2.ZPP člen 39, 41, 182, 182/2, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.
pravica do povračila škode - odgovornost za drugega -odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa - zakonodajna funkcija države - varnost potrošnikov - nadzor občin nad delovanjem društev - vzdrževanje in nadzor nad varnostjo v soteski - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - višina denarne odškodnine - dovoljenost revizije - navadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Normativna, legislativna protipravnost ravnanja države je podana med drugim takrat, ko ta v očitnem nasprotju z dolžnostjo izdaje predpisa, neposredno izvirajoče iz direktive Evropskega parlamenta in sveta ali Ustave RS ali zakona ali odločbe Ustavnega sodišča, predpisa ne izda, pa je ta opustitev v vzročni zvezi z nastalo škodo.
Občina ne odgovarja za škodo na turistični poti, ki jo vzdržuje turistično društvo na njenem območju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22741
KZ člen 135, 135/1, 135/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - naklep - hujša posledica - malomarnost - dokazno breme - izvajanje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Pri telesnih poškodbah velja, da se ne dajo vnaprej odmeriti in se zato šteje, da je storilec, ki je zavestno in voljno napadel telo drugega, imel v naklepu tudi poškodbo, ki jo je z napadom dejansko povzročil (dolus generalis). Tako pravilo velja tudi za temeljno obliko posebno hude telesne poškodbe, medtem ko glede kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja za ugotovitev naklepa storilca v razmerju do odvzema življenja ne zadoščajo iste okoliščine, kot se kažejo pri splošnem naklepu v razmerju do telesnih poškodb.
Če obdolženec v svoji obrambi zatrjuje neko dejstvo (onus preferendi), slednjega ni dolžan dokazati, marveč je sodišče dolžno njegovo trditev preizkusiti. Če pa ostane obdolženec v pogledu dokazovanja pasiven, s tem prevzema tveganje, da bo sodišče o dejstvih sklepalo na podlagi izvedenih dokazov in da bodo zaradi njegove neaktivnosti dejstva, ki so mu v korist, ostala neugotovljena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled uspeh
Le sklicevanje na vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi ni dovolj za sklepanje, da stranka nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor - sprememba namenske rabe zemljišča
Dela, ki jih je izvedel tožnik, pomenijo takšen poseg v prostor, s katerim se je trajno spremenila namenska raba zemljišča, ki je bilo pred posegom travnik na 1. kmetijskem območju. Za takšna dela bi tožnik po 2. odstavku 50. člena ZUN moral pred posegom pridobiti lokacijsko dovoljenje. Pri tem pa ni treba, da je izpolnjen zakonski dejanski stan, iz katere od alinej v 2. odstavku 50. člena ZUN, saj jezikovna in sistematična razlaga določb 2. odstavka 50. člena ZUN, dajeta nedvoumno podlago za sklep, da navedena določba najprej vsebuje splošno opredelitev drugih posegov v prostor, za katere je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje, v nadaljevanju pa za besedno zvezo "zlasti pa za" le primeroma našteva takšne posege.
ugotovitev državljanstva - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obveznost presoje vseh pritožbenih ugovorov in dokazov
Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno in so bila kršena pravila postopka, ker tožena stranka ni v celoti presodila vseh pritožbenih ugovorov in dokazov.
denacionalizacija - časovne meje denacionalizacije po 5. člena ZDen - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - menjalna pogodba - napake volje
Predlagateljičina starša čevljarske obrti v svojih poslovnih prostorih nista mogla opravljati, drugih prostorov pa nista imela, družino pa sta morala preživljati. Zato ravnanje občine, ki ni omogočila dejanske vrnitve njunih poslovnih prostorov, pa čeprav so bili izvzeti iz nacionalizacije, ker ni hotela spremeniti njihove namembnosti, ampak je bila pripravljena skleniti le obravnavano menjalno pogodbo, pomeni nedovoljen pritisk oziroma silo državnega organa pred in ob sklenitvi menjalne pogodbe.
Res tudi za pravne posle, sklenjene v okoliščinah iz 5. člena ZDen, veljajo časovne omejitve iz 3. in 4. člena ZDen, vendar pri tem ni odločilen datum sprejema ali razglasitve Ustave SFRJ iz leta 1963, ampak čas veljavnosti takratnih predpisov.