parcelacija stavbnega zemljišča - pogoji za parcelacijo zemljišč po določbi 49. člena ZSZ
Določba 49. člena ZSZ je umeščena v prehodne določbe ZSZ in pomeni izjemo glede izpolnjevanja pogojev za parcelacijo, ki so določeni v drugih zakonih, ki urejajo parcelacijo zemljišč. Pridobitev statusa zazidanega stavbnega zemljišča je vezana le na pravnomočnost odločbe o parcelaciji.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 16,18, 18/1, 18/2, 237, 371, 371/1-8, 178, 178/5, 340, 340/1 514.
nedovoljeni dokazi - preiskava - priče - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - navzočnost obdolženca pri zaslišanju - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata - zaslišanje obremenilnih prič
Kršitev pravice obdolženca, da je navzoč pri zaslišanju priče v preiskavi, ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka in izpovedba zaradi te kršitve ni nedovoljen dokaz.
Obdolžencu je treba omogočiti, da se sooči z obremenilno pričo, jo zasliši, daje pripombe na njeno izpovedbo in predlaga nasprotne dokaze. Toda odstop od tega načela je dopusten, če izpovedba ni edini in ključni dokaz, ampak le eden od več dokazov o krivdi obdolženca in zaradi česar kršitev tega načela ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZPP člen 19, 19/1. ZUS člen 68, 73. ZPPAI člen 7, 12.
priznanje poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu - stvarna pristojnost
Spor, ki izvira iz Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno je socialni spor.
ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-3, 356, 380, 380/2, 383, 384/4.ZDen člen 3, 4, 5, 8, 58, 58/1.
sodna pristojnost - pristojnost za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo - denacionalizacija - časovni okvir ZDen - odvzem nepremičnin iz posesti - sklenitev prodajne pogodbe - napake volje - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - podaljšana roka oblastnih organov
Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 58. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo vselej pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
Za pravilno razumevanje časovne omejitve upoštevnosti določb ZDen je treba izhajati iz nujnosti enakega obravnavanja časovnih okvirov v postopku razlastitve oziroma arondacije podržavljenega premoženja s premoženjem, ki je prešlo v državno (družbeno) last s pogodbo namesto razlastitve oziroma arondacije. Ker se časovna omejitev nanaša na predpis, ki je bil podlaga aktu podržavljenja (v danem primeru prodajnima pogodbama), ni pomembno, da sta bili pogodbi sklenjeni (tri leta) po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, temveč, da so predpisi, ki so v danem primeru urejali prehod premoženja v družbeno lastnino (glej tudi 8. člen ZDen), bili sprejeti pred ustavo iz leta 1963 oziroma, da so navedeni v 3. členu ZDen med predpisi, ki predlagatelja upravičujejo do denacionalizacije na podlagi podržavljenega premoženja.
Dejstvo, da sta bila v danem primeru pogodbeni stranki nedržavna subjekta, še ne izključuje možnosti opredelitve ravnanja njunih predstavnikov kot podaljšane roke tedanjih oblastnih organov v pomenu določbe 5. člena ZDen.
Zmotno je stališče (eksplicitno) sodišča druge stopnje in (implicitno) sodišča prve stopnje, da dejstvo, da sta se prva nasprotna udeleženka in druga nasprotna udeleženka že pred sklenitvijo obeh prodajnih pogodb brez pravne podlage polastili zemljišč upravičencev, ne pomeni "konkretne grožnje". Dejstva sklenitve obeh pogodb v letu 1966 ni mogoče interpretirati ločeno in neodvisno od teh nasilnih dejanj (ki sicer res ne pomenijo grožnje, temveč kar silo spričo dejstva, da je grožnja z realizacijo že postala realnost), ampak le kot posledico takšnih dejanj z rezultatom izničenja lastnikove možnosti izbire.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziromapremoženje člen 11.
vrednotenje zemljišč - ugotavljanje vrednosti zemljišč - stanje zemljišč ob podržavljenju - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Če dejansko stanje glede komunalne opremljenosti zemljišč ob podržavljenju ni ugotovljeno glede na merila iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženje, ocenjene vrednosti zemljišč ni mogoče preizkusiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Ker je bil z izpodbijanim pravnomočnim sklepom zoper obdolženca pripor podaljšan po izreku sodbe, torej s pravnomočno odločbo, ki je ni med tistimi, ki so taksativno naštete v 4. odstavku 420. člena ZKP, je zoper njega vložena zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled uspeh
Le sklicevanje na vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi ni dovolj za sklepanje, da stranka nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč.
URS člen 26, 26/1, 140, 140/1, 140/2.ZPP člen 39, 41, 182, 182/2, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.
pravica do povračila škode - odgovornost za drugega -odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa - zakonodajna funkcija države - varnost potrošnikov - nadzor občin nad delovanjem društev - vzdrževanje in nadzor nad varnostjo v soteski - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - višina denarne odškodnine - dovoljenost revizije - navadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Normativna, legislativna protipravnost ravnanja države je podana med drugim takrat, ko ta v očitnem nasprotju z dolžnostjo izdaje predpisa, neposredno izvirajoče iz direktive Evropskega parlamenta in sveta ali Ustave RS ali zakona ali odločbe Ustavnega sodišča, predpisa ne izda, pa je ta opustitev v vzročni zvezi z nastalo škodo.
Občina ne odgovarja za škodo na turistični poti, ki jo vzdržuje turistično društvo na njenem območju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22741
KZ člen 135, 135/1, 135/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - naklep - hujša posledica - malomarnost - dokazno breme - izvajanje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Pri telesnih poškodbah velja, da se ne dajo vnaprej odmeriti in se zato šteje, da je storilec, ki je zavestno in voljno napadel telo drugega, imel v naklepu tudi poškodbo, ki jo je z napadom dejansko povzročil (dolus generalis). Tako pravilo velja tudi za temeljno obliko posebno hude telesne poškodbe, medtem ko glede kvalificirane oblike tega kaznivega dejanja za ugotovitev naklepa storilca v razmerju do odvzema življenja ne zadoščajo iste okoliščine, kot se kažejo pri splošnem naklepu v razmerju do telesnih poškodb.
Če obdolženec v svoji obrambi zatrjuje neko dejstvo (onus preferendi), slednjega ni dolžan dokazati, marveč je sodišče dolžno njegovo trditev preizkusiti. Če pa ostane obdolženec v pogledu dokazovanja pasiven, s tem prevzema tveganje, da bo sodišče o dejstvih sklepalo na podlagi izvedenih dokazov in da bodo zaradi njegove neaktivnosti dejstva, ki so mu v korist, ostala neugotovljena.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 11.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Ker je v opisu kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena ZKLD konkretiziran le obsojenčev dvakratni ilegalni prehod preko državne meje, niso pa navedena dejstva in okoliščine, ki zadevajo očitani namen delovanja v tujini zoper obstoječo državno ureditev SFRJ, niso podani vsi znaki navedenega kaznivega dejanja.
V izreku kaznivega dejanja po 11. členu ZKLD je sicer opisano, katere podatke sta obsojenca izročila tuji državi, ne pa tudi, ali in kateri zakon je izrecno prepovedoval objavljanje prav teh podatkov ali kateri vodilni gospodarski organi so izdali nalog, da se ti podatki ne objavljajo, zato niso podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja.
V obravnavani zadevi ne gre za socialni spor, ki bi bil izrecno naveden v 5. členu ZDSS, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Gre za ukrepe, ki jih država izvaja tudi preko Zavoda in mu v ta namen daje javna pooblastila. Na odločitev sodišča o pristojnosti ne more vplivati določba drugega odstavka 14. člena pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99) o pristojnosti socialnega sodišča. Pristojnost sodišč se lahko določa le z zakonom (prvi odstavek 126. člena Ustave) in je ne more določiti predpis, ki je po svoji naravi izvršilen predpis ministrstva, ki za kaj takega v 51. členu ZZZPB tudi nima ne izrecnega ne smiselnega pooblastila. ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
ZKP člen 194, 194/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku - glavna obravnava - privedba - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Navedba, da sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali vseh v zahtevi navedenih olajševalnih okoliščin ter nakazovanje, da narekujejo izrek sodnega opomina, pomeni v nasprotju z določbo 2.
odstavka 420. člena ZKP uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
denacionalizacija - časovne meje denacionalizacije po 5. člena ZDen - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - menjalna pogodba - napake volje
Predlagateljičina starša čevljarske obrti v svojih poslovnih prostorih nista mogla opravljati, drugih prostorov pa nista imela, družino pa sta morala preživljati. Zato ravnanje občine, ki ni omogočila dejanske vrnitve njunih poslovnih prostorov, pa čeprav so bili izvzeti iz nacionalizacije, ker ni hotela spremeniti njihove namembnosti, ampak je bila pripravljena skleniti le obravnavano menjalno pogodbo, pomeni nedovoljen pritisk oziroma silo državnega organa pred in ob sklenitvi menjalne pogodbe.
Res tudi za pravne posle, sklenjene v okoliščinah iz 5. člena ZDen, veljajo časovne omejitve iz 3. in 4. člena ZDen, vendar pri tem ni odločilen datum sprejema ali razglasitve Ustave SFRJ iz leta 1963, ampak čas veljavnosti takratnih predpisov.
ugotovitev državljanstva - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obveznost presoje vseh pritožbenih ugovorov in dokazov
Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno in so bila kršena pravila postopka, ker tožena stranka ni v celoti presodila vseh pritožbenih ugovorov in dokazov.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor - sprememba namenske rabe zemljišča
Dela, ki jih je izvedel tožnik, pomenijo takšen poseg v prostor, s katerim se je trajno spremenila namenska raba zemljišča, ki je bilo pred posegom travnik na 1. kmetijskem območju. Za takšna dela bi tožnik po 2. odstavku 50. člena ZUN moral pred posegom pridobiti lokacijsko dovoljenje. Pri tem pa ni treba, da je izpolnjen zakonski dejanski stan, iz katere od alinej v 2. odstavku 50. člena ZUN, saj jezikovna in sistematična razlaga določb 2. odstavka 50. člena ZUN, dajeta nedvoumno podlago za sklep, da navedena določba najprej vsebuje splošno opredelitev drugih posegov v prostor, za katere je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje, v nadaljevanju pa za besedno zvezo "zlasti pa za" le primeroma našteva takšne posege.