Iz zakonske ureditve izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. Posledično tudi ni mogoče zahtevati (ponovne) prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. Pritožnica zato ne more uspeti z navedbami, da je zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1807/2017 z dne 10. 1. 2018 vložila revizijo, niti z navedbami, da bi bila prekinitev postopka pravilna in smotrna. Ne prvo ne drugo namreč ni zakonska podlaga za prekinitev postopka.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sopotnik v vozilu - alkoholiziranost voznika - stopnja alkoholiziranosti - znaki alkoholiziranosti - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode - izguba zavarovalnih pravic zaradi akoholiziranosti voznika - soprispevek zavarovanca - vožnja z vinjenim voznikom - pravica do odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode
V primerih, kjer je zavarovanec tudi lastnik vozila, je šla večinska sodna praksa v smer soprispevka in ne v smer popolne izgube pravic. Razlog za to je treba iskati v namenu ZOZP, saj je zaradi velikih rizikov ob uporabi motornega vozila prevladalo stališče, da je treba varovati oškodovanca, pa čeprav je to zavarovalec ali lastnik vozila, ki pa ni krivi voznik. Smisel teh določb je v tem, da škode ni dolžan nositi tisti, ki jo pretrpi, to je sam oškodovanec, pač pa, da je potrebno oškodovancem v čim večji meri ublažiti, če že ne odpraviti škodo, ki so jo utrpeli. V ospredju citiranih določb je torej oškodovančev položaj, ne pa pravni položaj povzročitelja škode. Subjekti, ki nimajo pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, so v ZOZP izrecno navedeni, s tem pa je tudi varstvo oškodovanca dvignjeno na višji nivo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018207
ZDR člen 184.. OZ člen 149, 153, 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2, 179.. ZOR člen 177.. ZSSloV člen 60.. ZPIZ-2 člen 203, 204.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pasivna legitimacija - vojska - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - izključitveni razlog - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicna pokojnina - odločitev o pravdnih stroških - izvedensko mnenje pred pravdo
Tožena stranka neutemeljeno postavlja pod vprašaj, kaj naj bi sploh zajemala tožničina delovna obveznost, ter se tudi na takšen način poskuša izogniti odškodninski odgovornosti, ki jo zavezuje kot delodajalca, če delavcu nastane škoda na delu ali v zvezi z delom.
Pritožba niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je po sodni praksi skakanje s padalom nevarna dejavnost (v posledici česar je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke), pač pa uveljavlja, da je tožnica 100 % prispevala k nastanku škode. Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok (149. člen OZ. Ravno ta domneva vzročnosti je ključna za odločitev o temelju v predmetni zadevi.
Tožnica ni upravičena do tega, da bi ji morala tožena stranka sproti plačevati zneske, ki bi jih sicer kot prispevke plačevala zanjo - za dosego cilja tega posebnega zavarovanja, tj. predčasna poklicna upokojitev. Tožnica zaradi invalidske upokojitve sploh ne bo postala prejemnica poklicne pokojnine. Le v tem bi se lahko kazala relevantna škoda, kar pa je vezano šele na čas, ko bi tožnica po normalnem teku stvari izpolnila pogoje za poklicno upokojitev. Premoženjsko škodo bi npr. lahko predstavljala razlika med višino invalidske pokojnine in višino poklicne pokojnine, do katere bi bila tožnica upravičena, če ne bi prišlo do sporne poškodbe. Zgolj neplačevanje prispevkov pa še ne daje podlage za ugoditev tožničinim zahtevkom v zvezi s tem.
Niso zelo relevantne pritožbene navedbe o tem, da prispevkov ni možno nakazovati delavcu, ter da ta s prispevki ne more prosto razpolagati. To, kar je sodišče naložilo v pačilo toženi stranki, namreč po naravi ni (več) prispevek, pač pa odškodnina zaradi premoženjske škode, ki naj bi tožnici (že) nastala zaradi neplačevanja prispevkov, kar pa ne drži. Tudi za to, da se tožnici kot odškodninska renta priznajo mesečni zneski v višini prispevkov iz naslova navedenega zavarovanja vse do njene starostne upokojitve, ki bi bila v letu 2024, ni nobene podlage.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tudi tožničinemu zahtevku za povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi s pridobitvijo predpravdnega izvedeniškega mnenja travmatologa. Četudi to mnenje v pravdi ni konkuriralo kot dokaz izvedenskemu mnenju, ki ga je sodišče pridobilo v pravdnem postopku, je bila pridobitev tega mnenja potrebna za vložitev tožbe. Ob tako hudih škodnih posledicah, kot jih je utrpela tožnica, je bil ta strošek z izvedencem, povezan s postavitvijo izvensodnega zahtevka kakor tudi za postavitev odškodninskega zahtevka v pravdi, potreben po merilih 155. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00017037
ZIZ člen 56. ZFPPIPP člen 302. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor ničnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pritožnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval le dejstvo, ki se nanaša na drugodolžnico po izvršilnem naslovu. V ugovoru je navajal, da je bilo v pravdi za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ugotovljeno, da terjatev upnice do tožene stranke (stečajne dolžnice) ne obstoji v obsegu 7.882,68 EUR. To v pritožbi ponavlja, vendar neutemeljeno. Sodba okrožnega sodišča učinkuje le v okviru subjektivnih meja pravnomočnosti.
Sklep o izvršbi je pravnomočen, ugovor ničnosti pa ni dopusten ugovorni razlog za ugovor po izteku roka.
prisilna izterjava denarne kazni - izvršilni postopek - uklonilni zapor
Zgolj zaključek, da izvršba na premičninah obsojenca ne bi bila smiselna, zato ne zadostuje, saj je potrebno okoliščino, da se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, ugotoviti po opravljenem izvršilnem postopku, torej po podanem predlogu za izvršbo na vsem premoženju obsojenca, na katerega se lahko poseže, ne glede na vrsto premoženja in predvidene stroške postopka.
Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.
ZIZ člen 67. ZPP člen 157. ZOdvT tarifna številka 3464, 3468.
nasprotna izvršba - stroški za sestavo vloge - odgovor na predlog - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Nasprotna izvršba ni pravno sredstvo, zato upniku za sestavo odgovora na predlog za nasprotno izvršbo ni mogoče priznati nagrade po tar. št. 3468 ZOdvT, ki določa nagrado za pravno sredstvo in odgovor nanj, ampak nagrado za druge obrazložene vloge.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na poslovnem naslovu, družbi, kateri je dal dovoljenje za poslovanje na istem poslovnem naslovu, tega dovoljenja ne sme pozneje odreči ali preklicati, pač pa da družbe iz tega razloga registrsko sodišče ne sme izbrisati iz sodnega registra.
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Tako kot predlaga pritožnik, ni mogoče razlagati določbe tretje alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki govori o subjektu, ki ima v sodni register vpisan kot poslovni naslov naslov, na katerem stoji objekt, katerega subjekt vpisa ni lastnik, oseba, ki je lastnik, pa mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016393
ZPP člen 359. ZVKSES člen 4, 4/4, 17, 17/1, 17/2, 20, 20/2. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2003) člen 10, 10/2, 14, 14/6. OZ člen 478, 494.
varstvo kupcev stanovanj - refleksna škoda - nesklepčnost trditev - materialno procesno vodstvo - pogodbena kazen - zahtevek na znižanje kupnine - stvarna napaka - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - odgovornost prodajalca za pravne napake - izvedensko mnenje pred pravdo
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je pričakovanje kupca, da bo stanovanje, ki ob sklenitvi prodajne pogodbe še ni zgrajeno, ustrezalo standardom po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, sicer razumno in utemeljeno, če odstopanje od teh standardov ni dogovorjeno. V konkretnem primeru je šlo ravno za to. Pravdni stranki sta namreč s pogodbo definirali obseg del, ki jih je bila tožnica dolžna v stanovanju opraviti pred njegovo izročitvijo toženki. S tem sta vsaj posredno določili tudi to, katerim standardom bo moralo stanovanje ustrezati. Ker s pogodbo ni bilo dogovorjeno, da bo tožnica toženki zagotovila tudi shrambo (oziroma vrtno uto) ter okenska senčila, v tem pogledu o stvarni napaki ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oceni, da je stanovanje, ki ga je toženka kupila, obremenjeno s pravno napako. Ni namreč sporno, da je bila gradnja izvedena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem (namesto enostanovanjske je bila zgrajena dvostanovanjska stavba), kar rezultira v nemožnosti pridobitve uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje bi bilo mogoče pridobiti le v primeru, da bi bil predhodno spremenjen urbanistični načrt in pridobljeno ustrezno (drugačno) gradbeno dovoljenje.
Sodišče prve stopnje je menilo, da je mogoče zaradi (stvarnih in pravnih) napak, ki so odpravljive, kupnino znižati za stroške, potrebne za odpravo posamezne napake. Takšen pristop je materialnopravno zmoten in nasprotuje določilu 478. člena OZ. Za koliko se kupnina zaradi ugotovljenih napak na kupljenem stanovanju zniža, bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 478. člena OZ ugotoviti tako, da bi 1. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, 2. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo z ugotovljenimi napakami, 3. razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju znižati kupnino iz pogodbe.
Oseba, ki je izdelala strokovno mnenje izven postopka, nima položaja izvedenca. Ker je tako, stranka z njenim zaslišanjem, čeprav gre za izvedeno pričo, ne more dokazovati dejstev za katera je potrebno strokovno znanje. Taka dejstva se dokazujejo z izvedencem, ki ga na predlog strank(e) postavi sodišče.
postopek preventivnega prestrukturiranja - odločanje o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - vsebina sklepa o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - nejasna zakonska določba - jasnost izreka - terjatve na katere učinkuje sporazum o finančnem prestrukturiranju
Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati vse finančne terjatve do dolžnika (po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja), skladno s 4. točko tretjega odstavka 44.h člena tako zavarovane kot nezavarovane terjatve. Ker morajo biti v osnovnem seznamu vsebovane vse finančne terjatve (zavarovane in nezavarovane), je določilo tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP nejasno glede na izjemo, ki jo določa peti odstavek 44.l člena ZFPPIPP. Po tem določilu niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ker obstaja možnost, da so med zavarovanimi terjatvami iz osnovnega seznama finančnih terjatev tudi tiste iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP, je sodišče v izogib nejasnostim o učinku sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja izrek sklepa korigiralo tako, da je iz učinkov sklepa o začetku postopka izvzelo zavarovane terjatve iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP.
Sodišča v postopku preventivnega prestrukturiranja ne presojajo pravnih in dejanskih podlag posamičnih finančnih terjatev in njihovih zavarovanj, čeprav so ta vprašanja med upnikom in dolžnikom lahko sporna (kot je na primer lahko sporna v postopku prisilne poravnave prijavljena terjatev, pa sodišče v tem postopku ne razrešuje vprašanja obstoja ali neobstoja take terjatve).
Obstoj zavarovanja pritožnikove terjatve po ZFZ in s tem neučinkovanje sporazuma o finančnem prestrukturiranju na njegovo terjatev bo lahko pritožnik uveljavljal in dokazoval v eventuelnem izvršilnem ali pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018694
ZDR člen 184.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tleh - izvedensko mnenje - spolzka tla
Za ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci v primeru nepopolnosti izvedenskega mnenja niti ni potrebna pobuda strank, temveč mora sodišče odpraviti te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti.
Naloga sodišča je, da presoja, ali so obstajale okoliščine, ki utemeljujejo objektivno odgovornost tožene stranke ter ali je nedopustno ravnanje tožene stranke predstavljalo pravno relevantno vzročno zvezo za škodni dogodek - padec in ali je posledično podana odškodninska odgovornost tožene stranke, ni pa naloga sodišča, da išče razlog tožnikovega padca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00017698
OZ člen 287, 288, 318.
plača - pobot - tročlenski izrek
Sodišče prve stopnje ni izpeljalo pobota in ni odločilo o dajatveni obveznosti toženke. Formulacija izreka izpodbijanega dela sodbe je pomanjkljiva in neustrezna, ker ni oblikovan jasen tričlenski izrek. Sodišče prve stopnje je tako kar sredi dajatvenega izreka pobotavalo medsebojne terjatve strank. Poleg tega je materialnopravno zmotno oziroma v nasprotju z določili OZ upoštevalo pravilo o vračunavanju obresti in glavnice, posledično pa tudi ni razvidno, koliko toženka tožniku še dolguje iz naslova regresa za letni dopust za sporno leto.
menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - ugovori avalista - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Z navedenimi odločbami II Ips 144/2011, II Ips 228/2016 in II Ips 104/2015 Vrhovnega sodišča se je v situacijah, ko je bila menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, prej v sodni praksi sporno vprašanje, kakšne ugovore lahko avalist uveljavlja zoper imetnika menice, enotno razrešilo: avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika, razen, če je imetnik ob njeni pridobitvi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (16. člen ZM), avalist pa ima v primeru bianco menice (tudi) ugovor, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom (drugi odstavek 16. člena ZM). Dejstvo, da je toženec kot avalist podpisal menični blanket, na obseg in vrsto njegovih ugovorov ne vpliva, vplivalo bi lahko le na nastanek njegove meničnopravne obveznosti.
stečajni postopek - osebno vročanje - vročilnica - izpodbijanje vsebine na vročilnici - neurejen hišni predalčnik - trditveno breme
Vročilnica predstavlja potrdilo o vročitvi. Če pritožnik ve, da podatki iz vročilnice niso resnični, ker jih je vročevalec napačno izpolnil, bi moral to tudi jasno zatrjevati, česar v pritožbi ni storil. Brez konkretnih očitkov vročevalcu pa bi zaslišanje poštnega delavca o tem, kako je 26. 4. 2018 potekalo vročanje, pomenilo le nepotrebno zavlačevanje stečajnega postopka.
V primeru, ko iz pritožbe ne izhaja, v katerem delu se sodba izpodbija, se šteje, da se izpodbija v delu, v katerem stranka, ki vloži pritožbo, ni uspela v postopku. Prav tako ni potrebno, da pritožnik v pritožbi izrecno navede pritožbeni razlog, temveč zadošča, da le-ta izhaja iz pritožbenih navedb, kot je to v konkretnem primeru.
Tožena stranka zgolj s ponavljanem že podanih navedb ne more biti uspešna.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - VODE
VSL00017576
Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-8, 2-11, 2-15, 3, 4, 8, 19, 22. Odlok o javnih vodovodih v občini Kamnik člen 5, 15, 16, 23.
plačilo dobavljene vode - zavezanec za plačilo porabljene vode - oskrba s pitno vodo - obvezna gospodarska javna služba - uporabnik storitve javne službe - javni vodovod - izliv vode - vodovodna napeljava - zasebni vodovod
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do obravnavane napake in izliva vode prišlo za števcem na interni vodovodni napeljavi tožene stranke (navedeno predstavlja dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP)), je zaključek sodišča prve stopnje, da je za vzdrževanje tega dela vodovodne napeljave in zadevni izliv vode odgovorna tožena stranka, pravilen.
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na 18. člen Pogodbe o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na območju občine X, saj ta določa odgovornost Komunalnega podjetja K. d.d. (upravljavec) tožeči stranki le za škodo, ki bi jo povzročil pri ali v zvezi z opravljanjem javne službe, ta pa ne obsega vzdrževanja internih vodovodnih napeljav za obračunskim vodomerom oziroma merilnim mestom. Za morebitne kršitve obveznosti po pogodbah zasebnega prava s tretjimi osebami glede internih vodovodnih napeljav tako Komunalno podjetje K. d.d. tožeči stranki ne odgovarja, pač pa so morebitne takšne kršitve stvar njegovega razmerja s tretjimi osebami.
dokazni sklep - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazi, izvedeni v drugem postopku - dokazna vrednost - dokazna ocena - pravica do izjave v postopku - pravica do izjave o dokazu - možnost sodelovanja v postopku - neposredno izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZPP odločiti o tožbenem zahtevku na podlagi neposrednega obravnavanja dokazov, zato dokazne ocene ne bi smelo opreti na dokaze, ki so bili izvedeni v drugem postopku. Sodišče za takšno postopanje ni imelo podlage niti v dokaznem sklepu, niti ni imelo soglasja pravdnih strank. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je bila tožniku iz teh razlogov odvzeta možnost, da se o dokazih izjavi.
Sodišče se lahko sklicuje na obrazložitev sodbe, ki je bila izdana v paralelnem postopku, saj ni kršitve postopka iz 14. točke takrat, če je šlo za postopek med istima strankama in je bila sodba, na katero se sodišče sklicuje izdana sočasno, kar pa ni primer v tej pravdi.
Zagovornik se v pritožbi sklicuje na to, da je obdolžena v postopku osebnega stečaja, brez premoženja, dolžna pa je skrbeti tudi za mladoletnega otroka in zato ni sposobna plačati stroškov kazenskega postopka. Takšne trditve zagovornika so po oceni pritožbenega sodišča utemeljene, saj tudi iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obdolženka nima redne zaposlitve ter je dolžna skrbeti za mladoletnega otroka ter da je prejemnica socialne podpore. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obdolženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - dejansko bivališče
Vročilnica, ki dokazuje opravljeno vročitev tožbe in poziva k odgovoru nanjo, je javna listina, zato se domneva, da je njena vsebina resnična. Toženka pristnosti vročilnice ne oporeka. Nobenega tehtnega razloga torej ni za dvom o tem, da je toženka tožbo v resnici prejela.
Ni bistveno, ali in kje ima toženka prijavljena svoje stalno oziroma začasno prebivališče. Pomembno je, kje dejansko živi. Toženka, ki v pritožbi problematizira postopek vročitve, sploh ne zanika, da je tožbo prejela.