Za presojo pomena dikcije ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
določitev vrednosti spornega predmeta - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - samostojna pritožba - posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti - korekturna dolžnost sodišča - tožba na ugotovitev lastninske pravice - vrednost zemljišča - merila za ugotovitev vrednosti zemljišča - pogodbena cena - podatki gurs
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi. Ker je tožnik pritožbo vložil zoper celoten sklep, je pritožba zoper odločitev o ugotovitvi vrednosti pridružena pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče v Novem mestu ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Pritožba je zato dopustna.
stroški postopka - razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - redni postopek - nepravdni postopek - načelo krivde - uspeh strank v postopku - narava sodnega postopka - pravilna uporaba materialnega prava
Zaradi samostojnosti postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, njegove ločenosti od odločanja v rednem – nepravdnem – postopku, odločitev o stroških postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave temelji na drugi podlagi kot odločitev o stroških rednega postopka (zakrivljenost stroškov).
Dejstvo, da je pravna narava postopka z izrednim pravnim sredstvom drugačna od pravne narave rednega postopka, je treba upoštevati pri odločanju o stroških postopka. V nepravdnem postopku udeleženci praviloma trpijo svoje stroške postopka. Taka ureditev je utemeljena z dejstvom, da je postopek običajno v interesu vseh udeležencev. V postopku izpodbijanja sodne poravnave pa je drugače. Interes za prenehanje veljavnosti sodne poravnave ima le vlagatelj izrednega pravnega sredstva. Zato je prav, da je uspeh strank merilo za odločitev o stroških postopka; tako kot to velja za pravdni postopek,v katerem imamo dve stranki z različnimi interesi.
umik predloga - razveljavitev sklepa - vpis ustanovitve družbe v sodni register
Ker je subjekt vpisa z vpisom v register pravno (in lahko tudi poslovno) zaživel, z razveljavitvijo sklepa o vpisu ustanovitve subjekta z dne 13.6.2018 v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZNP v zvezi z 19. členom ZSReg, ne bi bilo mogoče doseči cilja, ki ga pritožnika s tem zasledujeta.
delitev solastnine - nastanek novih parcel - fizična delitev - upravičen interes - velikost solastninskega deleža
Kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku SPZ narekuje fizično delitev. Le v primeru, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti, se opravi civilna delitev, ki pa se lahko opravi tudi na ta način, da namesto prodaje pripade stvar v celoti enemu solastniku, ki se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018207
ZDR člen 184.. OZ člen 149, 153, 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2, 179.. ZOR člen 177.. ZSSloV člen 60.. ZPIZ-2 člen 203, 204.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pasivna legitimacija - vojska - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - izključitveni razlog - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicna pokojnina - odločitev o pravdnih stroških - izvedensko mnenje pred pravdo
Tožena stranka neutemeljeno postavlja pod vprašaj, kaj naj bi sploh zajemala tožničina delovna obveznost, ter se tudi na takšen način poskuša izogniti odškodninski odgovornosti, ki jo zavezuje kot delodajalca, če delavcu nastane škoda na delu ali v zvezi z delom.
Pritožba niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je po sodni praksi skakanje s padalom nevarna dejavnost (v posledici česar je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke), pač pa uveljavlja, da je tožnica 100 % prispevala k nastanku škode. Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok (149. člen OZ. Ravno ta domneva vzročnosti je ključna za odločitev o temelju v predmetni zadevi.
Tožnica ni upravičena do tega, da bi ji morala tožena stranka sproti plačevati zneske, ki bi jih sicer kot prispevke plačevala zanjo - za dosego cilja tega posebnega zavarovanja, tj. predčasna poklicna upokojitev. Tožnica zaradi invalidske upokojitve sploh ne bo postala prejemnica poklicne pokojnine. Le v tem bi se lahko kazala relevantna škoda, kar pa je vezano šele na čas, ko bi tožnica po normalnem teku stvari izpolnila pogoje za poklicno upokojitev. Premoženjsko škodo bi npr. lahko predstavljala razlika med višino invalidske pokojnine in višino poklicne pokojnine, do katere bi bila tožnica upravičena, če ne bi prišlo do sporne poškodbe. Zgolj neplačevanje prispevkov pa še ne daje podlage za ugoditev tožničinim zahtevkom v zvezi s tem.
Niso zelo relevantne pritožbene navedbe o tem, da prispevkov ni možno nakazovati delavcu, ter da ta s prispevki ne more prosto razpolagati. To, kar je sodišče naložilo v pačilo toženi stranki, namreč po naravi ni (več) prispevek, pač pa odškodnina zaradi premoženjske škode, ki naj bi tožnici (že) nastala zaradi neplačevanja prispevkov, kar pa ne drži. Tudi za to, da se tožnici kot odškodninska renta priznajo mesečni zneski v višini prispevkov iz naslova navedenega zavarovanja vse do njene starostne upokojitve, ki bi bila v letu 2024, ni nobene podlage.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tudi tožničinemu zahtevku za povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi s pridobitvijo predpravdnega izvedeniškega mnenja travmatologa. Četudi to mnenje v pravdi ni konkuriralo kot dokaz izvedenskemu mnenju, ki ga je sodišče pridobilo v pravdnem postopku, je bila pridobitev tega mnenja potrebna za vložitev tožbe. Ob tako hudih škodnih posledicah, kot jih je utrpela tožnica, je bil ta strošek z izvedencem, povezan s postavitvijo izvensodnega zahtevka kakor tudi za postavitev odškodninskega zahtevka v pravdi, potreben po merilih 155. člena ZPP.
ZPP člen 10, 249, 254, 295, 295/4. ZNP člen 6, 37, 44, 47. ZMZPP člen 10, 13.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - patološka nagnjenost k tožarjenju - kverulansto - trajna blodnjava motnja - sposobnost skrbeti zase - preiskovalno načelo - nagrada in stroški izvedenca - pravni standard
Z zakonom ni mogoče vnaprej predvideti in urediti vseh možnih življenjskih situacij. Naloga sodnika je, da v primeru pravne neurejenosti oziroma pravne praznine ali pravnega standarda, s pravili razlage najde ustrezno pravno pravilo za rešitev konkretnega spora oziroma zapolni vsebino pravnega standarda in razlago ustrezno utemelji. Sodnik v takšnih primerih ne ravna samovoljno, temveč z voljo zakonodajalca.
Načina pravdanja udeleženca ni mogoče označiti za običajnega. Gre za nenormalno veliko število vlog v postopkih, obširnih in vsebinsko ponavljajočih se ter le delno povezanih z obravnavanim problemom, v veliki meri pa namenjenih žaljenju (in tudi grožnjam) sodnikov, ostalih sodelujočih v postopku, sodstvu kot celoti, državi RS. Gre za grobe negativne sodbe, omaloževanje in žaljenje sodelujočih v sodnih postopkih, pa tudi širše, ki nimajo zveze s pravico do izjavljanja pred sodiščem in ki v ničemer ne prispevajo k varstvu pravic udeleženca v tem postopku. V postopkih udeleženec tudi množično izloča sodnike, vlaga kazenske ovadbe zoper sodnike z odločitvami katerih se ne strinja, vlaga odškodninske tožbe zoper njih. Vse to nedvomno kaže udeleženčevo nagnjenost k tožbarjenju - pri čemer ne gre le za vprašanje številčnosti vloženih tožb, temveč predvsem nadaljnjih vlog v postopkih, njihove vsebine, zlorabe zgoraj navedenih procesnih institutov. Vse navedeno ne pomeni več le zlorabe procesnih pravic, ki jih strankam zagotavlja zakon, ampak kaže (najmanj) na značajsko napako - patološko nagnjenost k tožbarjenju, ki že vpliva na sposobnost udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015863
OZ člen 131. ZPP člen 116, 220.
odškodninska odgovornost države - športna dejavnost - zavod za prestajanje kazni zapora - športno rekreacijska površina - odbojka - igrišče - igranje odbojke - poškodovanje zapornika - opustitev dolžne skrbnosti - načrtovanje, priprava, zidava in gradbena dela proti predpisom in pravilom - objektivna in krivdna odgovornost - ni nevarna stvar - standard dolžne skrbnosti - telesne vaje na neravni površini - ogled kraja - ogled brez navzočnosti strank - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnik ni igral uradne odbojkarske tekme ali bil udeležen v pripravah na kakšno takšno tekmovanje, pač pa se je kot zapornik rekreiral. Zato toženkin zavod ni bil dolžan pripraviti oz. zagotoviti športnega igrišča, ki bi povsem ustrezalo zahtevam športnih predpisov oz. standardov.
Trditvam o neobstoju soglasja volj (glede cene storitve) nasprotuje ključna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka soglašala, da bo sama doplačala storitev, in rekla, naj zobozdravnica nadaljuje z delom, pred tem pa ji je Z. K. natisnila predračun za storitev.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti - motilno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - prepis zvočnega posnetka - relativna bistvena kršitev določb postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - instrukcijski rok - prekoračitev roka - vročitev sodnega pisanja - dokazna ocena - prosta dokazna ocena
Postopanje v nasprotju s 125.a členom Zakona o pravdnem postopku predstavlja relativno kršitev določb postopka. Da bi tožnik s svojim pritožbenim očitkom uspel, bi moral izkazati, da je ravnanje sodišča prve stopnje vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. ZIZ člen 65, 65/2.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - vročanje odgovora na ugovor - pravica do izjave - kontradiktornost - absolutna bistvena kršitev določb postopka - očitna pisna pomota
Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS med drugim izhaja tudi pravica stranke oziroma udeleženca do izjavljanja v postopku. Pravica strank/udeležencev do sodelovanja v postopku (pravica do izjavljanja, kontradiktornosti) je tako osrednja in globalna procesna pravica. Bistveni pogoj za uresničevanje te pravice pa je pravica do informacije; stranka/udeleženec pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti in tudi za vse, o čemer se je za dosego učinkovitega sodnega varstva smiselno (ali celo nujno) izreči.
V konkretnem primeru tretja utemeljeno opozarja, da ji je kršena pravica iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi ugovora tretje v celoti oprlo na navedbe upnika iz odgovora na ugovor tretje, pri čemer pa tretji upnikov odgovor na njen ugovor ni bil vročen niti ob izdaji izpodbijanega sklepa niti kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016893
ZIZ člen 3, 20a, 20a/1, 30, 32, 32/1, 71, 71/4, 71/5, 71/6, 169, 169/7. ZPP člen 108, 108/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 285, 285/2, 300, 300/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - zamuda s plačilom obrokov - odstopno upravičenje - upniška zamuda - neizvedba predlaganega dokaza - trditveno in dokazno breme - obračun upnikove terjatve - tek pogodbenih obresti - pravni interes za vodenje postopka - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ogroženost preživljanja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vsebinsko pomanjkljiv predlog - novela ZIZ-L - vrednost nepremičnine
Uveljavljanje pravice, da od dolžnice v primeru njene zamude s plačilom dveh mesečnih obrokov (takoj) zahteva plačilo vsega preostalega še neodplačanega dolga, je bilo prepuščeno upnikovi prosti odločitvi, pri čemer mu okoliščine, da je to pravico izkoristil relativno pozno, ni mogoče šteti v škodo.
Dolžnica je bila v zamudi s plačilom obrokov ne glede na odsotnost upnikovih izrecnih obvestil o tem. Upnik je le sprejemal ter kasneje terjal plačila, do katerih je bil v vsakem primeru upravičen in ki jih je bil tudi dolžan sprejeti, saj bi sicer sam prišel v t. i. upniško zamudo.
Ker dolžnica sploh ni zatrjevala, da naj bi mnenje CSD potrdilo ogroženost njenega preživljanja oziroma preživljanja njenih družinskih članov v primeru takojšnje izvršbe, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobiti navedenega mnenja. Zaradi nepredložitve mnenja CSD dolžničin predlog za odlog izvršbe ni bil formalno nepopoln, temveč je bil trditveno in dokazno vsebinsko pomanjkljiv.
Odlog izvršbe po določbi četrtega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, v konkretnem primeru pa več okoliščin kaže na to, da ne gre za takšno situacijo.
V primeru, ko iz pritožbe ne izhaja, v katerem delu se sodba izpodbija, se šteje, da se izpodbija v delu, v katerem stranka, ki vloži pritožbo, ni uspela v postopku. Prav tako ni potrebno, da pritožnik v pritožbi izrecno navede pritožbeni razlog, temveč zadošča, da le-ta izhaja iz pritožbenih navedb, kot je to v konkretnem primeru.
Tožena stranka zgolj s ponavljanem že podanih navedb ne more biti uspešna.
neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - enostranska prodaja predmeta skupnega premoženja - nepoštenost pridobitelja - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - obrestni del tožbenega zahtevka - obresti kot stranska terjatev
Napačno je [sodišče] ocenilo, da je bil toženec nepošten že od trenutka, ko je prodal vozilo, za katero se je kasneje izkazalo, da je skupno. To prvostopenjsko sodišče temelji le na ugotovitvi, da je tožnica že v tožbi za ugotovitev skupnega premoženja uveljavljala, da je skupno tudi to vozilo in da se je toženec pred tem branil le pavšalno. Na podlagi tega pa ni utemeljen zaključek, da je bil toženec nepošten že ob prodaji. Nobenih okoliščin ni ugotovljenih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na njegovo nepoštenost že v tistem trenutku. Pavšalnost toženčevega odgovora na tožbo ne zadošča, saj je tožnica tista, ki bi morala trditi in dokazati, da je bil toženec nepošten prodajalec (da je tak bil že pred postopkom, v katerem naj bi podal pavšalno obrambo; dasiravno je utemeljen njegov pritožbeni očitek, da bi bilo tudi v tem primeru treba dejstva njegove obrambe presoditi celovito in se ne omejiti na eno vlogo - odgovor na tožbo). Nepoštenost se namreč ne domneva in tudi ne more izhajati že iz samega dejstva pridobitve, torej prodaje.
ZMZPP člen 99, 99/2, 108, 108/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - litispendenca - pravnomočnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do meritorne odločitve
Sodišče mora počakati s priznanjem tuje sodne odločbe, če je pred sodiščem Republike Slovenije v teku prej začeta pravda v isti zadevi med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomočno končana (drugi odstavek 99. člena ZMZPP).
ZD člen 28. OZ člen 190, 193. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - napotitveni sklep - napotitev na pravdo - pravni interes - pravni interes za ugotovitveno tožbo - neupravičena obogatitev - vrnitev denarja v zapuščino - neprerekana dejstva - pritožbene novote - nepošteni pridobitelj - zakonske zamudne obresti
V primeru napotitve na pravdo je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnostjo napotitvenega sklepa, v primeru, da dedič ni napoten na pravdo, pa mora dedič izkazati pravni interes za ugotovitveno tožbo.
Pavšalne trditve, da je vsa zapustničina sredstva porabila za njeno preživljanje, toženka ni konkretizirala, saj ni pojasnila (in dokazala), za katere zapustničine potrebe oziroma kako je porabila to razliko. Prvo sodišče je zato utemeljeno štelo za priznana tožnikova zatrjevana dejstva v tem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016489
ZPIZ-1 člen 271, 274. ZPIZ-2 člen 191a, 193. ZOZP člen 18.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - lex specialis
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da novele ZPIZ-2B za konkretni primer ni mogoče uporabiti niti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi zapadli od 1.1.2016 dalje. Tožeča stranka je vrednost bodočih izpadlih prispevkov preračunala na sedanjo vrednost, zato dejstvo, da bi del prispevkov (če se oškodovanec ne bi invalidsko upokojil) zapadel tudi po uveljavitvi novele ZPIZ-2B ne omogoča zaključka o uporabi ZPIZ-2. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč v konkretnem primeru ključno, da se je prometna nesreča zgodila 18.1.2008, terjatve tožeče stranke pa je nastala s pravnomočnostjo (9.8.2012) odločbe ZPIZ o ugotovitvi I. kategorije invalidnosti in pravici do invalidske pokojnine oziroma najkasneje z dnem vložitve tožbe (20.7.2015), ko je bil nedvomno znan znesek izpada prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to pa je torej preden je začela veljati novela ZPIZ-2B.
Po določbi 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki za stroške zdravljenja in druge nujne stroške ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen in sicer preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine.
OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 112, 112/2, 274, 300. ZASP člen 157, 168, 168/3.
plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija glasbenih del - pogodba za retransmisijo TV programov - licenčna pogodba - pogodbena podlaga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - televizijski program - običajno plačilo - razširjanje radijskega programa - zahtevek na plačilo civilne kazni - sklep o združitvi postopkov - litispendenca - ugovor zastaranja - tarifa za uporabo avtorskih del - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - primeren honorar - licenčna analogija - višina avtorske odmene - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije.
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih. Povedano drugače: navedeni znesek je treba ustrezno znižati, ker se v TV programih predvaja manj glasbe kot v TV in RA programih skupaj. Ker je primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih, kot že navedeno, 0,03 EUR, tarifa za kabelsko retransmisijo v TV programih v vtoževanem obdobju znaša 0,168 EUR.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedenina - izvedenec - nagrada za izvedensko delo - izjemno zahtevno mnenje
Pritožba neutemeljeno navaja, da pisno mnenje izvedenca medicinske stroke ni izjemno zahtevno, pač pa kvečjemu zelo zahtevno po 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. To določilo sicer ne zapolnjuje standarda, kaj je šteti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje, a tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da izvedensko mnenje tej opredelitvi gotovo ustreza. Četudi je podano jedrnato, na kar opozarja pritožba, je pomembno predvsem to, da se nanaša na izjemno obsežen in zahteven primer tožničinih poškodb ter na kompleksne posledice teh poškodb, kar vse je povezano z izjemno zahtevnimi strokovnimi vprašanji za izvedenca medicinske stroke.