namestitev v varovani oddelek - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovitve o dosedanjem poteku bolezni in zdravljenju, o dosedanjem odnosu nasprotnega udeleženca do bolezni in o razmerah v domačem okolju utemeljujejo zaključek, da stalnega nadzora in skrbi, nujno potrebnega za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca in posledično preprečitve ogrožanja drugih, ta čas ni mogoče zagotoviti drugače kot s sprejemom v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.
ZST-1 člen 18, 18/5, 31, 34a, 34a/2. ZST-1 tarifna številka 9621. ZNP člen 37.
vrednost spornega predmeta - predmet delitve - vrednost nepremičnine - odmera takse - odmera sodne takse za pritožbo - vrednost izpodbijanega dela odločitve - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - sodne takse - plačilni nalog
Drži sicer, da je pritožnik solastnik nepremičnine le do 1/6, vendar pa to ni razlog za odmero nižje takse. Kriterij za odmero takse za pritožbo je namreč vrednost izpodbijanega dela odločitve (glej peti odstavek 18. člena ZST-1). Glede na to, da pritožnik s pritožbo odločitev sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, je dolžan plačati takso ob upoštevanju vrednosti celotne nepremičnine, to je vrednosti 169.139,00 EUR.
dedovanje kmetijskega gospodarstva - interes udeležencev - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije - prevzemnik kmetije - nujni dedič - velikost nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - plačilo predujma - delno plačilo predujma - sodni izvedenec
Cenitev zapuščine in ocena gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije sta pri izplačilu nujnega dednega deleža v denarju v interesu vseh dedičev, tako prevzemnika kot nujnih dedinj. Brez navedene cenitve in ocene dedovanje v konkretnem primeru ne more biti zaključeno, čimprejšnji zaključek pa je v interesu vseh treh. Posledično so vsi trije dolžni plačati naloženi predujem za sodnega cenilca.
SPZ člen 33. ZPP člen 12, 87, 87/4, 190, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 426.
pooblastilo za zastopanje - odvetniška družba - zakoniti zastopnik - veljavnost pooblastila - vsebina pooblastila - podpis - motenje posesti - sodno varstvo posesti - pasivna legitimacija - podnajemnik - odpoved najema zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper najemodajalca - odtujitev stvari med pravdo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - vrnitev prostorov v posest - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
S pooblastilom, ki je bilo dano odvetniški družbi, je bil za zastopanje tožencev pooblaščen njen zakoniti zastopnik, ki je odvetnik in je kot pooblaščenec tožencev podpisal vloge in pristopil na naroke.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je po 33. členu SPZ vrnitev posesti in prepoved posegov v posest mogoče zahtevati le od posestnika. Enotna je tudi glede dejstva, da je odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče stvar, ovira za tožbo zaradi motenja posesti, ko tožena stranka posesti nima več. Ker toženca takega položaja nimata več, tožnica od gole (morebitne) ugotovitve motenja nima nobene pravne koristi.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - (ne)obrazloženost sodbe
Zgolj prepis razlogov iz druge sodne odločbe, ki sicer obravnava isti historični dogodek, ne pomeni navajanje svojih razlogov za sporno zadevo in tako izpodbijana sodba nima razlogov o odločnih dejstvih glede trditev strank, še zlasti sedaj pritožnikov, da gre pri presoji regresnega zahtevka plačnika po 188. členu OZ za notranje razmerje med izpolniteljem solidarne obveznosti in drugimi solidarnimi dolžniki, za katere obveznost je odgovarjal v celoti in jo tudi izpolnil, pri tem pa se ne glede na zunanje razmerje (do oškodovanca) v notranjem razmerju lahko pokaže, da odgovorna oseba sploh ne odgovarja. Sedaj pritožnika sta vztrajala, da je potrebno vzrok za škodo presojati po teorij adekvatne vzročnosti, po kateri se izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, za vzrok šteje samo tista, ki po življenjskih izkušnjah običajno, ob rednem teku stvari, pripelje do enake posledice in utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje glede tega ni podalo svojih jasnih razlogov, temveč se je zgolj sklicevalo na že pravnomočno razsojeno zadevo. Ali gre pri obeh dejanjih toženih strank za takšen vzrok, ki je po načelu adekvatne vzročnosti pripeljal do škodnega dogodka ali pa morda gre za kombinacijo vzrokov, ko bi se vzrok ugotavljal s teorijo ratio legis vzročnosti, po kateri mora biti škoda v okviru varstvenega namena norme sodišeč ni ugotovilo.
Napačna je navedba tožene stranke, da v primeru ustavitve postopka zaradi umika tožbe sploh ne pride v poštev ugotavljanje (deleža) uspeha strank v postopku, češ da je to možno le v primeru, ko se postopek konča na podlagi meritorne odločitve, kar ne drži.
Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016350
OZ člen 168, 198. ZPP člen 355, 355/1.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - odškodnina za izgubljeni dobiček - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - zmotno materialnopravno stališče sodišča
Za odškodninski zahtevek, za razliko od zahtevka iz naslova uporabnine, izgubljena korist na strani neupravičenega uporabnika ni pomembna. Neposredna škoda, ki sledi iz neupravičenega koriščenja tuje stvari, je izgubljena korist oškodovanca, torej tista, ki bi jo lahko dosegel oškodovanec, če uporabnik ne bi uporabljal njegove stvari. Gre za njegovo prikrajšanje oziroma izgubljeni dobiček v smislu 168. člena OZ.
Tožnica je v postopku na prvi stopnji od obeh tožencev pravzaprav uveljavljala odškodnino za izgubljeni dobiček in ne uporabnine. Pri odškodnini pa, kot rečeno, korist na strani neupravičenega uporabnika ni pomembna. Ker se sodišče prve stopnje z odškodninsko podlago, čeprav je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala vsa potrebna dejstva, ni ukvarjalo, je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče utemeljenosti tožbenih zahtevkov ni presodilo po vseh pravnih podlagah, utemeljen.
OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 112, 112/2, 274, 300. ZASP člen 157, 168, 168/3.
plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija glasbenih del - pogodba za retransmisijo TV programov - licenčna pogodba - pogodbena podlaga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - televizijski program - običajno plačilo - razširjanje radijskega programa - zahtevek na plačilo civilne kazni - sklep o združitvi postopkov - litispendenca - ugovor zastaranja - tarifa za uporabo avtorskih del - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - primeren honorar - licenčna analogija - višina avtorske odmene - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije.
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih. Povedano drugače: navedeni znesek je treba ustrezno znižati, ker se v TV programih predvaja manj glasbe kot v TV in RA programih skupaj. Ker je primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih, kot že navedeno, 0,03 EUR, tarifa za kabelsko retransmisijo v TV programih v vtoževanem obdobju znaša 0,168 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00017037
ZIZ člen 56. ZFPPIPP člen 302. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor ničnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pritožnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval le dejstvo, ki se nanaša na drugodolžnico po izvršilnem naslovu. V ugovoru je navajal, da je bilo v pravdi za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ugotovljeno, da terjatev upnice do tožene stranke (stečajne dolžnice) ne obstoji v obsegu 7.882,68 EUR. To v pritožbi ponavlja, vendar neutemeljeno. Sodba okrožnega sodišča učinkuje le v okviru subjektivnih meja pravnomočnosti.
Sklep o izvršbi je pravnomočen, ugovor ničnosti pa ni dopusten ugovorni razlog za ugovor po izteku roka.
Tožena stranka je predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o predlogu za obnovo postopka v zadevi VI Pg 530/2009, s katero naj bi bilo odločeno o predhodnem vprašanju v tem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo zoper takšno pravnomočno sodbo vloženo izredno pravno sredstvo.
Tožena stranka s pritožbo vsebinsko ne izpodbija odločitve o prekinitvi postopka, zahteva le, da bi sodišče moralo odločiti o njenem ugovoru res iudicata. Sodišče odloči o takšnem ugovoru, če šteje, da je utemeljen. Če pa šteje, da ugovor, da je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno, ni utemeljen, svojega stališča ne izrazi v obliki sklepa, ampak nadaljuje z razpravljanjem v zadevi, odločitev o obstoju te negativne procesne predpostavke za vodenje pravde pa sprejme skupaj z odločitvijo o glavni stvari.
postopek preventivnega prestrukturiranja - odločanje o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - vsebina sklepa o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - nejasna zakonska določba - jasnost izreka - terjatve na katere učinkuje sporazum o finančnem prestrukturiranju
Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati vse finančne terjatve do dolžnika (po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja), skladno s 4. točko tretjega odstavka 44.h člena tako zavarovane kot nezavarovane terjatve. Ker morajo biti v osnovnem seznamu vsebovane vse finančne terjatve (zavarovane in nezavarovane), je določilo tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP nejasno glede na izjemo, ki jo določa peti odstavek 44.l člena ZFPPIPP. Po tem določilu niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ker obstaja možnost, da so med zavarovanimi terjatvami iz osnovnega seznama finančnih terjatev tudi tiste iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP, je sodišče v izogib nejasnostim o učinku sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja izrek sklepa korigiralo tako, da je iz učinkov sklepa o začetku postopka izvzelo zavarovane terjatve iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP.
Sodišča v postopku preventivnega prestrukturiranja ne presojajo pravnih in dejanskih podlag posamičnih finančnih terjatev in njihovih zavarovanj, čeprav so ta vprašanja med upnikom in dolžnikom lahko sporna (kot je na primer lahko sporna v postopku prisilne poravnave prijavljena terjatev, pa sodišče v tem postopku ne razrešuje vprašanja obstoja ali neobstoja take terjatve).
Obstoj zavarovanja pritožnikove terjatve po ZFZ in s tem neučinkovanje sporazuma o finančnem prestrukturiranju na njegovo terjatev bo lahko pritožnik uveljavljal in dokazoval v eventuelnem izvršilnem ali pravdnem postopku.
mokra in spolzka tla - padec na mokrih tleh - načelo prepovedi povzročanja škode - neskrbno ravnanje - soprispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Glede na dejstvo, da je tuš uporabljalo veliko število ljudi ter s tem povezano veliko možnost prisotnosti mokrote na kopalniških tleh, je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke neskrbno, saj bi bilo drsnost mokrih tal mogoče preprečiti že z enostavnim ukrepom, to je namestitvijo nedrseče talne podlage (tekstilne ali gumijaste). Direktno o namestitvi takšne podlage ne govori noben predpis. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke pa izhaja iz splošnega načela prepovedi povzročanja škode oziroma načela neminem laedere, po katerem se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke je obstajala ne glede na to, ali je kateri od obsojencev namestitev talne podlage zahteval in ne glede na to, ali se je že zgodil kakšen podoben škodni dogodek, saj bi se zavarovanec tožene stranke glede na poznavanje razmer moral zavedati nevarnosti padca katerega od obsojencev.
Ker je bilo prisotno tako vedenje tožnika o mokroti tal in njegova dolžnost prispevati k čiščenju tal v kopalnici (pred in po tuširanju), je tožnikov soprispevek k nastali škodi oceniti na 50%.
ZD člen 28. OZ člen 190, 193. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - napotitveni sklep - napotitev na pravdo - pravni interes - pravni interes za ugotovitveno tožbo - neupravičena obogatitev - vrnitev denarja v zapuščino - neprerekana dejstva - pritožbene novote - nepošteni pridobitelj - zakonske zamudne obresti
V primeru napotitve na pravdo je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnostjo napotitvenega sklepa, v primeru, da dedič ni napoten na pravdo, pa mora dedič izkazati pravni interes za ugotovitveno tožbo.
Pavšalne trditve, da je vsa zapustničina sredstva porabila za njeno preživljanje, toženka ni konkretizirala, saj ni pojasnila (in dokazala), za katere zapustničine potrebe oziroma kako je porabila to razliko. Prvo sodišče je zato utemeljeno štelo za priznana tožnikova zatrjevana dejstva v tem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016489
ZPIZ-1 člen 271, 274. ZPIZ-2 člen 191a, 193. ZOZP člen 18.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - lex specialis
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da novele ZPIZ-2B za konkretni primer ni mogoče uporabiti niti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi zapadli od 1.1.2016 dalje. Tožeča stranka je vrednost bodočih izpadlih prispevkov preračunala na sedanjo vrednost, zato dejstvo, da bi del prispevkov (če se oškodovanec ne bi invalidsko upokojil) zapadel tudi po uveljavitvi novele ZPIZ-2B ne omogoča zaključka o uporabi ZPIZ-2. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč v konkretnem primeru ključno, da se je prometna nesreča zgodila 18.1.2008, terjatve tožeče stranke pa je nastala s pravnomočnostjo (9.8.2012) odločbe ZPIZ o ugotovitvi I. kategorije invalidnosti in pravici do invalidske pokojnine oziroma najkasneje z dnem vložitve tožbe (20.7.2015), ko je bil nedvomno znan znesek izpada prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to pa je torej preden je začela veljati novela ZPIZ-2B.
Po določbi 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki za stroške zdravljenja in druge nujne stroške ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen in sicer preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine.
Ugotavljanje nedopustnosti izvršbe v pravdi je namenjeno bodisi končanju izvršbe bodisi temu, da si dolžnik zagotovi možnost nasprotne izvršbe. Iz tožbenih trditev in listin, ki jih je tožnik priložil tožbi, je razvidno, da sta bila rubež denarnih sredstev s tožnikovega transakcijskega računa in njihov prenos na toženčev račun opravljena januarja 2015. Ob vložitvi tožbe (julija 2016) je bila izvršba očitno že končana, obenem pa je že potekel tudi objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo. V tem primeru zato tožnikov zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in razveljavitev sklepa o izvršbi nima opore v materialnem pravu.
Tožnik je dvakrat izpolnil isto obveznost, prvič prostovoljno in drugič na podlagi sklepa o izvršbi, s čimer je bil toženec neupravičeno obogaten. Ker je obveznost s prostovoljno izpolnitvijo prenehala (prvi odstavek 270. člena OZ), ob drugi, prisilni izpolnitvi, ni več obstajala. Tožniku zato v skladu s 190. členom OZ pripada povračilni zahtevek.
Zamudne sodbe ni dovoljeno izdati, kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). V takem primeru lahko sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloči šele po opravljeni glavni obravnavi.
stroški postopka - razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - redni postopek - nepravdni postopek - načelo krivde - uspeh strank v postopku - narava sodnega postopka - pravilna uporaba materialnega prava
Zaradi samostojnosti postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, njegove ločenosti od odločanja v rednem – nepravdnem – postopku, odločitev o stroških postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave temelji na drugi podlagi kot odločitev o stroških rednega postopka (zakrivljenost stroškov).
Dejstvo, da je pravna narava postopka z izrednim pravnim sredstvom drugačna od pravne narave rednega postopka, je treba upoštevati pri odločanju o stroških postopka. V nepravdnem postopku udeleženci praviloma trpijo svoje stroške postopka. Taka ureditev je utemeljena z dejstvom, da je postopek običajno v interesu vseh udeležencev. V postopku izpodbijanja sodne poravnave pa je drugače. Interes za prenehanje veljavnosti sodne poravnave ima le vlagatelj izrednega pravnega sredstva. Zato je prav, da je uspeh strank merilo za odločitev o stroških postopka; tako kot to velja za pravdni postopek,v katerem imamo dve stranki z različnimi interesi.
Zaključka sodišča prve stopnje, da so varnostniki ravnali v prekoračenem silobranu (torej protipravno), a da tožniku škode niso povzročili namenoma (točneje, da slednji tega ni izkazal), nista v nobenem medsebojnem nasprotju (kontradikciji). Nanašata se namreč na dve različni predpostavki, ki sta (v zadevi kot je konkretna) potrebni za nastanek odškodninske obveznosti in ki se presojata vsaka posebej. Pri tem obstoj ene (to je protipravnosti ravnanja varnostnikov, ki je posledica njihove opustitve dolžnega postopanja) ne pomeni tudi avtomatičnega obstoja druge (konkretno obstoja naklepno/namenoma z njihove strani povzročene škode). Obstoja slednje sama za sebe ne izkazuje niti narava (obseg) poškodb, ki jih je tožnik ob dogodku utrpel in ki jih v pritožbi (neupravičeno) izpostavlja kot razlog, zaradi katerega po njegovem mnenju do zavrnitve zahtevka zoper drugo, tretje in četrto toženca ne bi smelo priti.
Pri določitvi oškodovančevega soprispevka v smislu 171. člena OZ gre vedno za pravno-vrednostno oceno sodišča, ki se matematično natančni utemeljitvi že v osnovi izmika. Je pa sodišče prve stopnje zvezi s tem dolžno izpostaviti tiste pravno relevantne okoliščine, ki predstavljajo podlago takšni oceni, oziroma utemeljujejo, zakaj naj bi bil tak prispevek v določenem primeru večji ali manjši.
razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - ureditev stikov - pravica do stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom - osebni stiki - otrokova korist
Povečan obseg stikov, predvsem preživljanje enotedenskih počitnic pri očetu v Bosni in Hercegovini v bodoče, je odvisno predvsem od ravnanj očeta, ki do sedaj za deklico ni pokazal zanimanja, kljub temu, da je v času, ko se je iz skupnega prebivališča izselil, postala prvošolka, z njo pa ni poskušal navezati niti telefonskega stika. Oče se mora zavedati, da bo intenzivnejši stik s svojo hčerko lahko ponovno vzpostavil postopoma, zato so tudi določeni pogostejši stiki preko Skypa, občasno bo deklico lahko tudi obiskal, potem pa lahko realno pričakuje, da si ga bo tudi deklica želela obiskati v Bosni in Hercegovini ter tam preživeti nekaj dni na leto. Drugačni stiki trenutno niso v korist sedemletne deklice, lahko pa se spremenijo, če bo oče uspel vzpostaviti ustrezen odnos z deklico, tako da jo bo večkrat poklical, občasno obiskal in ustrezno poskrbel za dekličine čustvene in materialne potrebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00015945
ZPND člen 19, 19/3.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa - začasna ureditev spornega razmerja - psihično nasilje - pomen prizadete dobrine - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - standard verjetnosti - pravica do svobode gibanja - nadlegovanje - tajno opazovanje in sledenje
Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo.
ZPND je preventiven in z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča poseg v udeleženčevo pravico gibanja, ta poseg pa po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren.
ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.