ZPP člen 10, 249, 254, 295, 295/4. ZNP člen 6, 37, 44, 47. ZMZPP člen 10, 13.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - patološka nagnjenost k tožarjenju - kverulansto - trajna blodnjava motnja - sposobnost skrbeti zase - preiskovalno načelo - nagrada in stroški izvedenca - pravni standard
Z zakonom ni mogoče vnaprej predvideti in urediti vseh možnih življenjskih situacij. Naloga sodnika je, da v primeru pravne neurejenosti oziroma pravne praznine ali pravnega standarda, s pravili razlage najde ustrezno pravno pravilo za rešitev konkretnega spora oziroma zapolni vsebino pravnega standarda in razlago ustrezno utemelji. Sodnik v takšnih primerih ne ravna samovoljno, temveč z voljo zakonodajalca.
Načina pravdanja udeleženca ni mogoče označiti za običajnega. Gre za nenormalno veliko število vlog v postopkih, obširnih in vsebinsko ponavljajočih se ter le delno povezanih z obravnavanim problemom, v veliki meri pa namenjenih žaljenju (in tudi grožnjam) sodnikov, ostalih sodelujočih v postopku, sodstvu kot celoti, državi RS. Gre za grobe negativne sodbe, omaloževanje in žaljenje sodelujočih v sodnih postopkih, pa tudi širše, ki nimajo zveze s pravico do izjavljanja pred sodiščem in ki v ničemer ne prispevajo k varstvu pravic udeleženca v tem postopku. V postopkih udeleženec tudi množično izloča sodnike, vlaga kazenske ovadbe zoper sodnike z odločitvami katerih se ne strinja, vlaga odškodninske tožbe zoper njih. Vse to nedvomno kaže udeleženčevo nagnjenost k tožbarjenju - pri čemer ne gre le za vprašanje številčnosti vloženih tožb, temveč predvsem nadaljnjih vlog v postopkih, njihove vsebine, zlorabe zgoraj navedenih procesnih institutov. Vse navedeno ne pomeni več le zlorabe procesnih pravic, ki jih strankam zagotavlja zakon, ampak kaže (najmanj) na značajsko napako - patološko nagnjenost k tožbarjenju, ki že vpliva na sposobnost udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi nikjer ni predvideno nikakršno posebno varstvo. Je pa v individualnem delovnem sporu, ko se preizkuša zakonitost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dopustno izpodbijati pravilnost ugotovitev Komisije v podanem mnenju.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - spor o lastništvu nepremičnine - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - uveljavljanje pravic v pravdi - odločanje o pravici
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbah, skladno s konceptom etažne lastnine. O morebitnih spornih lastninskih položajih sodišče odloči na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ZVEtL-1, medtem ko lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za morebitno ponovno odločanje o spornem vprašanju.
V postopku vzpostavitve etažne lastnine se ne odloča o lastninski pravici imetnika na že vpisanem posameznem delu stavbe, če se ugotovi, da posamezni del dejansko obstaja.
OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 112, 112/2, 274, 300. ZASP člen 157, 168, 168/3.
plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija glasbenih del - pogodba za retransmisijo TV programov - licenčna pogodba - pogodbena podlaga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - televizijski program - običajno plačilo - razširjanje radijskega programa - zahtevek na plačilo civilne kazni - sklep o združitvi postopkov - litispendenca - ugovor zastaranja - tarifa za uporabo avtorskih del - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - primeren honorar - licenčna analogija - višina avtorske odmene - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije.
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih. Povedano drugače: navedeni znesek je treba ustrezno znižati, ker se v TV programih predvaja manj glasbe kot v TV in RA programih skupaj. Ker je primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih, kot že navedeno, 0,03 EUR, tarifa za kabelsko retransmisijo v TV programih v vtoževanem obdobju znaša 0,168 EUR.
mokra in spolzka tla - padec na mokrih tleh - načelo prepovedi povzročanja škode - neskrbno ravnanje - soprispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Glede na dejstvo, da je tuš uporabljalo veliko število ljudi ter s tem povezano veliko možnost prisotnosti mokrote na kopalniških tleh, je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke neskrbno, saj bi bilo drsnost mokrih tal mogoče preprečiti že z enostavnim ukrepom, to je namestitvijo nedrseče talne podlage (tekstilne ali gumijaste). Direktno o namestitvi takšne podlage ne govori noben predpis. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke pa izhaja iz splošnega načela prepovedi povzročanja škode oziroma načela neminem laedere, po katerem se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke je obstajala ne glede na to, ali je kateri od obsojencev namestitev talne podlage zahteval in ne glede na to, ali se je že zgodil kakšen podoben škodni dogodek, saj bi se zavarovanec tožene stranke glede na poznavanje razmer moral zavedati nevarnosti padca katerega od obsojencev.
Ker je bilo prisotno tako vedenje tožnika o mokroti tal in njegova dolžnost prispevati k čiščenju tal v kopalnici (pred in po tuširanju), je tožnikov soprispevek k nastali škodi oceniti na 50%.
ZIZ člen 67. ZPP člen 157. ZOdvT tarifna številka 3464, 3468.
nasprotna izvršba - stroški za sestavo vloge - odgovor na predlog - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Nasprotna izvršba ni pravno sredstvo, zato upniku za sestavo odgovora na predlog za nasprotno izvršbo ni mogoče priznati nagrade po tar. št. 3468 ZOdvT, ki določa nagrado za pravno sredstvo in odgovor nanj, ampak nagrado za druge obrazložene vloge.
umik predloga - razveljavitev sklepa - vpis ustanovitve družbe v sodni register
Ker je subjekt vpisa z vpisom v register pravno (in lahko tudi poslovno) zaživel, z razveljavitvijo sklepa o vpisu ustanovitve subjekta z dne 13.6.2018 v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZNP v zvezi z 19. členom ZSReg, ne bi bilo mogoče doseči cilja, ki ga pritožnika s tem zasledujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016893
ZIZ člen 3, 20a, 20a/1, 30, 32, 32/1, 71, 71/4, 71/5, 71/6, 169, 169/7. ZPP člen 108, 108/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 285, 285/2, 300, 300/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - zamuda s plačilom obrokov - odstopno upravičenje - upniška zamuda - neizvedba predlaganega dokaza - trditveno in dokazno breme - obračun upnikove terjatve - tek pogodbenih obresti - pravni interes za vodenje postopka - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ogroženost preživljanja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vsebinsko pomanjkljiv predlog - novela ZIZ-L - vrednost nepremičnine
Uveljavljanje pravice, da od dolžnice v primeru njene zamude s plačilom dveh mesečnih obrokov (takoj) zahteva plačilo vsega preostalega še neodplačanega dolga, je bilo prepuščeno upnikovi prosti odločitvi, pri čemer mu okoliščine, da je to pravico izkoristil relativno pozno, ni mogoče šteti v škodo.
Dolžnica je bila v zamudi s plačilom obrokov ne glede na odsotnost upnikovih izrecnih obvestil o tem. Upnik je le sprejemal ter kasneje terjal plačila, do katerih je bil v vsakem primeru upravičen in ki jih je bil tudi dolžan sprejeti, saj bi sicer sam prišel v t. i. upniško zamudo.
Ker dolžnica sploh ni zatrjevala, da naj bi mnenje CSD potrdilo ogroženost njenega preživljanja oziroma preživljanja njenih družinskih članov v primeru takojšnje izvršbe, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobiti navedenega mnenja. Zaradi nepredložitve mnenja CSD dolžničin predlog za odlog izvršbe ni bil formalno nepopoln, temveč je bil trditveno in dokazno vsebinsko pomanjkljiv.
Odlog izvršbe po določbi četrtega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, v konkretnem primeru pa več okoliščin kaže na to, da ne gre za takšno situacijo.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - upravičenje do posesti - dovoljenje za uporabo - razlaga pogodbe
V zadevi je sporno, ali ima toženec pravico do uporabe objekta, ki temelji na dogovoru oziroma soglasju tožnice, da lahko brezplačno ostane v spornem objektu vse dokler tožnica ne zgradi novega objekta in na toženca tudi prenese lastninsko pravico. Sodišče prve stopnje je jasno in prepričljivo pojasnilo, zakaj verjame, da je tožnica (le) sprva tožencu dovoljevala brezplačno uporabo starega objekta. Povsem logični in izkustveno prepričljivi so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožnica utemeljeno preklicala dovoljenje za uporabo starega objekta takrat, ko je bilo jasno, da toženec novega objekta ne bo kupil oziroma je postalo jasno, da do realizacije projekta pod pogoji iz Pogodbe o projektnem financiranju ne bo prišlo.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - pripoznanje zahtevka - pasivnost tožene stranke - nevložitev odgovora na tožbo
Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi.
Zaključka sodišča prve stopnje, da so varnostniki ravnali v prekoračenem silobranu (torej protipravno), a da tožniku škode niso povzročili namenoma (točneje, da slednji tega ni izkazal), nista v nobenem medsebojnem nasprotju (kontradikciji). Nanašata se namreč na dve različni predpostavki, ki sta (v zadevi kot je konkretna) potrebni za nastanek odškodninske obveznosti in ki se presojata vsaka posebej. Pri tem obstoj ene (to je protipravnosti ravnanja varnostnikov, ki je posledica njihove opustitve dolžnega postopanja) ne pomeni tudi avtomatičnega obstoja druge (konkretno obstoja naklepno/namenoma z njihove strani povzročene škode). Obstoja slednje sama za sebe ne izkazuje niti narava (obseg) poškodb, ki jih je tožnik ob dogodku utrpel in ki jih v pritožbi (neupravičeno) izpostavlja kot razlog, zaradi katerega po njegovem mnenju do zavrnitve zahtevka zoper drugo, tretje in četrto toženca ne bi smelo priti.
Pri določitvi oškodovančevega soprispevka v smislu 171. člena OZ gre vedno za pravno-vrednostno oceno sodišča, ki se matematično natančni utemeljitvi že v osnovi izmika. Je pa sodišče prve stopnje zvezi s tem dolžno izpostaviti tiste pravno relevantne okoliščine, ki predstavljajo podlago takšni oceni, oziroma utemeljujejo, zakaj naj bi bil tak prispevek v določenem primeru večji ali manjši.
Tožena stranka je predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o predlogu za obnovo postopka v zadevi VI Pg 530/2009, s katero naj bi bilo odločeno o predhodnem vprašanju v tem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo zoper takšno pravnomočno sodbo vloženo izredno pravno sredstvo.
Tožena stranka s pritožbo vsebinsko ne izpodbija odločitve o prekinitvi postopka, zahteva le, da bi sodišče moralo odločiti o njenem ugovoru res iudicata. Sodišče odloči o takšnem ugovoru, če šteje, da je utemeljen. Če pa šteje, da ugovor, da je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno, ni utemeljen, svojega stališča ne izrazi v obliki sklepa, ampak nadaljuje z razpravljanjem v zadevi, odločitev o obstoju te negativne procesne predpostavke za vodenje pravde pa sprejme skupaj z odločitvijo o glavni stvari.
Za presojo pomena dikcije ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - ugovori avalista - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Z navedenimi odločbami II Ips 144/2011, II Ips 228/2016 in II Ips 104/2015 Vrhovnega sodišča se je v situacijah, ko je bila menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, prej v sodni praksi sporno vprašanje, kakšne ugovore lahko avalist uveljavlja zoper imetnika menice, enotno razrešilo: avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika, razen, če je imetnik ob njeni pridobitvi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (16. člen ZM), avalist pa ima v primeru bianco menice (tudi) ugovor, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom (drugi odstavek 16. člena ZM). Dejstvo, da je toženec kot avalist podpisal menični blanket, na obseg in vrsto njegovih ugovorov ne vpliva, vplivalo bi lahko le na nastanek njegove meničnopravne obveznosti.
razmerja med starši in otroki - preživnina - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dokazna ocena
Ukvarjanje otroka s športnimi aktivnostmi je za njegov razvoj koristno, športna oprema, ki je s tem v zvezi navedena v obrazložitvi sodbe, pa ne spada v nadstandardne športne aktivnosti, kot je npr. golf ali jahanje.
Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, je zmotno toženčevo stališče v pritožbi, da bi moral tožnik dokazovati posamezne stroške s predložitvijo računov. Da je potrebno športno opremo, kot so rolarji in ščitniki za roke ter noge, čelada, kolo in smučarska oprema, menjavati vsake dve ali tri leta, pa je tudi splošno znano, saj otrok takšno opremo preraste.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018207
ZDR člen 184.. OZ člen 149, 153, 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2, 179.. ZOR člen 177.. ZSSloV člen 60.. ZPIZ-2 člen 203, 204.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pasivna legitimacija - vojska - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - izključitveni razlog - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicna pokojnina - odločitev o pravdnih stroških - izvedensko mnenje pred pravdo
Tožena stranka neutemeljeno postavlja pod vprašaj, kaj naj bi sploh zajemala tožničina delovna obveznost, ter se tudi na takšen način poskuša izogniti odškodninski odgovornosti, ki jo zavezuje kot delodajalca, če delavcu nastane škoda na delu ali v zvezi z delom.
Pritožba niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je po sodni praksi skakanje s padalom nevarna dejavnost (v posledici česar je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke), pač pa uveljavlja, da je tožnica 100 % prispevala k nastanku škode. Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok (149. člen OZ. Ravno ta domneva vzročnosti je ključna za odločitev o temelju v predmetni zadevi.
Tožnica ni upravičena do tega, da bi ji morala tožena stranka sproti plačevati zneske, ki bi jih sicer kot prispevke plačevala zanjo - za dosego cilja tega posebnega zavarovanja, tj. predčasna poklicna upokojitev. Tožnica zaradi invalidske upokojitve sploh ne bo postala prejemnica poklicne pokojnine. Le v tem bi se lahko kazala relevantna škoda, kar pa je vezano šele na čas, ko bi tožnica po normalnem teku stvari izpolnila pogoje za poklicno upokojitev. Premoženjsko škodo bi npr. lahko predstavljala razlika med višino invalidske pokojnine in višino poklicne pokojnine, do katere bi bila tožnica upravičena, če ne bi prišlo do sporne poškodbe. Zgolj neplačevanje prispevkov pa še ne daje podlage za ugoditev tožničinim zahtevkom v zvezi s tem.
Niso zelo relevantne pritožbene navedbe o tem, da prispevkov ni možno nakazovati delavcu, ter da ta s prispevki ne more prosto razpolagati. To, kar je sodišče naložilo v pačilo toženi stranki, namreč po naravi ni (več) prispevek, pač pa odškodnina zaradi premoženjske škode, ki naj bi tožnici (že) nastala zaradi neplačevanja prispevkov, kar pa ne drži. Tudi za to, da se tožnici kot odškodninska renta priznajo mesečni zneski v višini prispevkov iz naslova navedenega zavarovanja vse do njene starostne upokojitve, ki bi bila v letu 2024, ni nobene podlage.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tudi tožničinemu zahtevku za povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi s pridobitvijo predpravdnega izvedeniškega mnenja travmatologa. Četudi to mnenje v pravdi ni konkuriralo kot dokaz izvedenskemu mnenju, ki ga je sodišče pridobilo v pravdnem postopku, je bila pridobitev tega mnenja potrebna za vložitev tožbe. Ob tako hudih škodnih posledicah, kot jih je utrpela tožnica, je bil ta strošek z izvedencem, povezan s postavitvijo izvensodnega zahtevka kakor tudi za postavitev odškodninskega zahtevka v pravdi, potreben po merilih 155. člena ZPP.
Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00017698
OZ člen 287, 288, 318.
plača - pobot - tročlenski izrek
Sodišče prve stopnje ni izpeljalo pobota in ni odločilo o dajatveni obveznosti toženke. Formulacija izreka izpodbijanega dela sodbe je pomanjkljiva in neustrezna, ker ni oblikovan jasen tričlenski izrek. Sodišče prve stopnje je tako kar sredi dajatvenega izreka pobotavalo medsebojne terjatve strank. Poleg tega je materialnopravno zmotno oziroma v nasprotju z določili OZ upoštevalo pravilo o vračunavanju obresti in glavnice, posledično pa tudi ni razvidno, koliko toženka tožniku še dolguje iz naslova regresa za letni dopust za sporno leto.