razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - preživnina za otroka - preživninska obveznost - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Okoliščina, da je tožnik plačeval mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, ko je bil otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi, ni odločilna, glede na preživninske potrebe otroka in premoženjske zmožnosti pravdnih strank, kot so bile ugotovljene v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00016300
ZNP člen 35, 35/2, 123, 126. ZIZ člen 35, 273. ZPP člen 155.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - prodaja stvari po določbah ZIZ - stroški postopka - skupni stroški postopka - obrazložitev odločitve o stroških postopka
V konkretnem primeru se je postopek za delitev solastnih nepremičnin v skladu 123. členom ZNP nadaljeval s prodajo stvari po določbah ZIZ o razdelitvi stvari. To pa narekuje tudi uporabo določbe 237. člena ZIZ, ki predvideva, da plačajo (s tem povezane) stroške izvršbe vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na stvari. Ker je potrebno v tovrstnih primerih v nepravdnem postopku (ki teče zaradi delitve solastne stvari) glede (vprašanje povračila/delitve) nastalih izvršilnih stroškov uporabiti omenjeno določbo ZIZ, pritožbenemu sklicevanju na uporabo siceršnjih določb ZNP o skupnih stroških postopka in njihovi delitvi, ni moč pritrditi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016580
URS člen 35, 38. OZ člen 134. ZIRD člen 25, 66, 68.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti - pravica do varstva osebnih podatkov - svoboda izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - objava osebnih podatkov - tajni podatki - rejništvo - relativna javna oseba - javna razprava - interes javnosti
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši.
Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016068
OZ člen 186, 352, 353, 357.
deliktna odškodninska odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje kazenskega pregona - daljši zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni in objektivni zastaralni rok - solidarna odškodninska odgovornost - regresni zahtevek zavarovalnice - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata kot procesna ovira - meritorna sodna odločba - procesna odločba
Sodišče je glede ugovora zastaranja pravilno navedlo, da je treba v konkretni zadevi uporabiti določbo 353. člena Obligacijskega zakonika, ker je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Odškodninski zahtevek zastara, ko se izteče čas, ki je potreben za zastaranje kazenskega pregona.
Sodišče je pravilno navedlo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, kadar o vsebini zahtevka sodišče odloči z meritorno odločbo. Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo zoper toženca ne predstavlja meritorne odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00017972
Zakon o evidentiranju nepremičnin člen 9. SPZ člen 77. ZTLR člen 20.
pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - elaborat ureditve meje - delitev parcele - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - napaka v postopku evidentiranja - napaka pri prenosu podatkov - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - geodetska napaka - katastrski načrt geodetske uprave - geodetska izmera
Tožeča stranka zatrjuje pridobitev dela parcel tožene stranke na podlagi pogodbe, kjer je njena parcela opisana kot večja kot jo ima v naravi. Tožena stranka pa je dokazala, da je pred tem pridobila svojo parcelo v obsegu, kot je bila v naravi prenešena meja med novo nastalima parcelama po pred tem izdanem elaboratu o delitvi parcele. Dejstvo, da je v zemljiškem katastru drugačna izmera, kot je v naravi meja med obema parcelama, na lastninsko pravico tožeče stranke ne more vplivati.
športna dejavnost - cestna dirka - prometna nesreča - trk vozila - poškodba gledalca na športni prireditvi - premoženjska in nepremoženjska škoda - predrzna vožnja v cestnem prometu - nevarna vožnja v cestnem prometu - organizacija dirke - deliktna odškodninska odgovornost - skrbnost organizatorja prireditve - skrbnost države - cestna ograja - opustitev dolžne skrbnosti - neustrezna zaščitna ograja - upravljanje in vzdrževanje javnih cest - nevarna dejavnost - nevarna stvar - avtomobil kot nevarna stvar - razpravno načelo - nove trditve in novi dokazi - nova dejstva in novi dokazi v ponovljenem postopku - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Cesta ni bila več v funkciji državne ceste, za katero bi odgovarjala toženka, temveč je pridobila lastnost dirkališča, za katerega odgovarja organizator prireditve, zaradi česar toženka že iz tega razloga ne more biti odgovorna. Javna cesta namreč služi javnemu prometu za katerega veljajo drugačna pravila (npr. predpisi o hitrosti, smer vožnje), kot pa veljajo pravila na dirkališču.
Navedbe o nepravilni namestitvi varovalne ograje, kot samostojne podlage za ugotavljanje odgovornosti toženke, v postopku ni predvidelo niti prvostopenjsko niti višje sodišče, temveč je šele Vrhovno sodišče RS opozorilo, da je potrebno zatrjevanje tožnikov glede neustrezne postavitve ograje obravnavati kot samostojen očitek v smeri ugotavljanja odgovornosti toženke, zato je sodišče pravilno dalo toženki možnost, da se nanje odzove še po prvem naroku.
Če bi tožnik odpeljal toženko na izlete in na počitnikovanje, bi strošek izletov in preživljanja počitnic odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za stroške goriva in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - obnovitveni razlog - protipravnost ravnanja - materialno procesno vodstvo - procesna skrbnost - sklep presenečenja
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb. Materialno procesno vodstvo je v postopku obnove omejeno in ni namenjeno ponovnemu razčiščevanju dejanskega stanja v celoti in iz vseh vidikov. Izdani sklep tudi ni „sklep presenečenja“. Sam zakon določa obseg preizkusa predloga za obnovo postopka. V tem oziru je relevantno le, ali je predložen dokaz/dejstvo nov(o), pri čemer se v okviru te postavke presoja tudi procesno skrbnost stranke v prejšnjem postopku, ter ali bi lahko pripeljal(o) do ugodnejše odločbe za predlagatelja.
Dejstva in dokazi, s katerimi se dokazuje pravilnost diagnoze, v konkretnem primeru ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Razpravljanje, ali je pravilnost diagnoze pravno pomembno dejstvo za ugotavljanje protipravnosti ravnanja prvo toženca, bi pomenilo ponoven preizkus materialne pravilnosti sodbe, izdane v prvotnem postopku, kar ni dopusten obnovitveni razlog.
Stranka se ne more sklicevati na nov dokaz, če bi ob ustrezni skrbnosti lahko v prvotnem postopku predlagala izvedbo enakovrednega dokaza (izvedenec), pa ga zaradi neskrbnosti ni.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016583
ZGO-1 člen 35, 35/2, 49, 50, 50/1, 50/6, 50a, 50a/1, 51, 54. ZPNačrt člen 15, 15/3, 56, 56/4. OZ člen 49, 59, 59/4, 110, 488, 488/1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/3. ZCes-1 člen 18, 28, 28/1, 123, 123/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 2, 10 - 12. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec (Peračica) (2004) člen 43, 43/1, 43/2. ZUreP-1 člen 87, 89, 89/4.
prodajna pogodba za nepremičnino - plačilo kupnine - pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog za izločitev - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - nepristranskost izvedenca - projektna dokumentacija - bistvena sestavina pogodbe - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - predkupna pravica občine - pravne napake
Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne.
Ni možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.
pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. . Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1, 7/2.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase - sorazmerni del nadomestila za vnovčitev in razdelitev posebne stečajne mase - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - predmet razdelitve - višina zneska
Kadar sodišče odmerja sorazmerni del nadomestila upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev, mora v sklepu o nagradi poleg navedbe zneska, ki je predmet konkretne razdelitve, ob kateri se nagrada odmerja, ugotoviti tudi zneske vseh predhodno opravljenih delitev in višino že odmerjenih nadomestil nagrade upravitelju za unovčenje in razdelitev.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - vzdrževanje javne ceste - vzdrževalec ceste - zapora ceste - pasivna legitimacija - dokazna ocena
Ker tožnica ni uspela dokazati nastanka škodnega dogodka, niti odgovornosti tožene stranke za zaporo poplavljenih ulic, je odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
bančna garancija na prvi poziv - prepoved unovčenja bančne garancije - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zloraba pravic - ugovor aktivne legitimacije - zastopanje RS
Sodno varstvo naročitelja garancije pred unovčitvijo je utemeljeno le v primerih, ko gre že na prvi pogled za očitno zvijačno oziroma nepošteno ravnanje upravičenca. Morebitna napačna presoja vrste napake pri gradbi, ki je oziroma ni krita z bančno garancijo, sama po sebi ne more predstavljati fravduloznega ravnanja dolžnika.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (2009) člen 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Zgolj dejstvo, da je tožnik ob tem, ko mu je vodja odredila izdelavo vzorcev, rekel, da že ima dovolj dela, zdaj pa še vzorci in da je bil ob tem razburjen in je podajal pripombe v zvezi z odrejeno nalogo, še ne predstavlja neprimernega obnašanja do nadrejene delavke, ki bi imelo takšno težo in pomen, da bi ga bilo mogoče šteti za kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je delavca utemeljeno opozarjati s predhodnim opozorilom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zakonski pogoji za izrek ukrepa - opustitev zdravljenja - obstoj duševne motnje - nevarnost nastanka škode
Ker udeleženec že s samo opustitvijo zdravil huje ogroža svoje zdravje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi povzročil škodo drugim, ob hkratni ugotovitvi obstoja duševne bolezni in dejstva, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
Tožeča stranka v zvezi z obravnavano menico, ki je bila podlaga izdanega sklepa o izvršbi, utemeljeno pritožbeno navaja, da je tožeča stranka bianco menico izpolnila v skladu z danim pooblastilom in to predložila na unovčenje banki, da je bila na tako izpolnjeni menici tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedil ″plačam, bom plačal, plačamo″. Zaključek sodišča prve stopnje, da je obravnavana menica, ki je bila podlaga tožbe nična, je zato materialno pravno zmoten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015755
ZIZ člen 270. ZPP člen 274.
izpodbijanje neodplačnega pravnega dejanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - več predlogov za izdajo začasne odredbe - nov predlog za izdajo začasne odredbe - dopolnitev predloga - primerno sredstvo zavarovanja - visečnost pravde (litispendenca) - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe in predhodna odločitev o njegovi zavrnitvi (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe. Nov predlog z drugo vsebino, ali utemeljen s spremenjenimi okoliščinami, je dopusten. Tožnica je s ponovnim predlogom za izdajo začasne odredbe zahtevala drugačno (dopolnjeno) sredstvo zavarovanja.
Tudi ZZK-1 v 96. členu, ki ureja vpise (po 89. členu ZZK-1) na podlagi sklepov stečajnega sodišča, kot podlago za te predvideva le dva sklepa in sicer pravnomočni sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in pravnomočni sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom (prvi odstavek 96. člena ZZK-1).
Za situacijo, kot je obravnavana, ko je premoženje, ki ga v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ni bilo mogoče unovčiti, ostalo v lasti dolžnika, ZFPPIPP ne predvideva smiselne uporabe prvega, tretjega in četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - denarna renta - mesečna renta - višina mesečne rente - dokazni standard - normalen tek stvari - tuja pomoč
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Pri tem ni pomembno, kdo škodo odpravlja ter toženi stranki ne more iti v korist, če tožnici pomaga zakonec in ne tretja oseba.
V sodni praksi je že izoblikovano stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda, da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo in bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano iz perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se glede nastanka škode in njene višine ne zahteva dokaznega standarda gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oz. mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. Že s takšno stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - status upnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - nepravnomočna sodba
Prodaje premoženja stečajnega dolžnika ni dovoljeno začeti do pravnomočnosti odločitve o zahtevku izločitvenega upnika.