TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnice se ugodi in se sodba:

- v izpodbijanem zavrnilnem delu glede odmere odškodnine in denarne rente za tujo pomoč (IV. točka izreka) spremeni tako, da se skupni dosojeni znesek odškodnine zviša za 4.400,00 EUR (I. točka izreka), znesek denarne rente pa za 120,00 EUR (II. in III. točka izreka),

- v stroškovnem delu spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v višini 5.819,73 EUR (VI. točka izreka).

II. Pritožba toženke se zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa je dolžna povrniti znesek 1.124,63 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Pri tem ni pomembno, kdo škodo odpravlja ter toženi stranki ne more iti v korist, če tožnici pomaga zakonec in ne tretja oseba.

V sodni praksi je že izoblikovano stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda, da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo in bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano iz perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se glede nastanka škode in njene višine ne zahteva dokaznega standarda gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oz. mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. Že s takšno stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode.