CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016880
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 189, 189/3.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - obrazloženost ugovora - porok in plačnik - litispendenca
Ker se je dolžnik v predmetni zadevi zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik terja preostanek dolga po kreditni pogodbi hkrati od njega in od kreditojemalca. Vendar pa je treba upoštevati, da upnik preostanek dolga po kreditni pogodbi istočasno uveljavlja v dveh sodnih postopkih, saj je vložil dva predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako zoper kreditojemalca, kot tudi zoper solidarnega poroka. Upnik je v izvršilnem postopku zoper kreditojemalca v pretežnem delu uspel in je tako pridobil izvršilni naslov zoper kreditojemalca. Če bi sodišče za isto terjatev ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo tudi zoper solidarnega poroka, bi tako upnik pridobil dva izvršilna naslova za isto terjatev. Posledično bi upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov isto terjatev v izvršilnem postopku lahko izterjeval tako zoper kreditojemalca kot tudi zoper solidarnega poroka, s tem pa bi bila podana nevarnost dvojnega poplačila oziroma neupravičene obogatitve upnika.
Sodišče je tožbeni zahtevek presojalo tudi z vidika določb OZ o družbeni pogodbi, ter ob upoštevanju določbe 994. člena OZ, ki ureja korist in izgubo družbenikov, pravilno ocenilo, da iz razloga, ker tožnica ni podala trditev o tem, kolikšni so bili prispevki (v odstotku) posameznega družbenika v poslu, ter ker ni bilo mogoče izračunati, kakšna je bila izguba in kolikšen delež izgube bremeni posameznega izmed njih (in torej tudi toženca kot družbenika), tožbeni zahtevek tudi na podlagi družbene pogodbe ni utemeljen.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - preuranjena izdaja sklepa - vštevanje darila - prikrajšanje nujnega deleža - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - sporno dejansko vprašanje - predhodno vprašanje
Dokler v zapuščinskem postopku ni jasno, ali bo nastopilo zakonito ali oporočno dedovanje, je preuranjeno kogarkoli napotiti na pravdo glede vštevanja daril oziroma prikrajšanja nujnega deleža. Razen tega pa morda pravda, glede na to, da se bo v pravdi po tožbi, ki jo je že vložil dedič, ugotavljalo ali so mu bila darila dana, s tožbo za vštevanje daril ne bo več potrebna.
skupno premoženje bivših zakoncev - obseg skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - plačilo kredita po razvezi - najem kredita - poplačilo celotne kupnine - skupni dolg zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - povračilni zahtevek - najem posojila brez soglasja zakonca
Odplačevanje obrokov kredita iz lastnih sredstev enega zakonca po razvezi zakonske zveze ne spreminja deležev na skupnem premoženju, lahko pa (razvezani) zakonec, ki je plačal skupni dolg iz svojega (posebnega) premoženja, zahteva od drugega zakonca povračilo tistega, kar presega njegov delež dolga.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016466
KZ-1 člen 87, 87/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/6.
izvršitev denarne kazni
Potem, ko je sodišče že dalo možnost obsojencu obročnega plačila izrečene denarne kazni, pa je obsojenec to možnost zapravil, kot je to razvidno iz obrazložitve te sodbe, ni mogoče ponovno predlagati takega načina izvršitve denarne kazni, zato je pritožba obsojenca, ki tak predlog vsebuje, neutemeljena.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - način izkazovanja zapadlosti terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - odpoklicno upravičenje - vročanje - predlog za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - pristnost listine - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - zaslišanje strank - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - stroški opomina
Upnik je že v predlogu za izvršbo pojasnil, da dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval, dodatno pa je glede na dolžnikove ugovorne navedbe v odgovoru na ugovor pojasnil, da dolžnik v februarju in marcu 2015 ter maju in juniju 2015 ni niti delno poravnal anuitet in da je bil tudi predhodno in v nadaljevanju vse do odstopa od pogodbe v zamudi s plačilom, kar vse izhaja tudi iz k predlogu za izvršbo priložene knjigovodske kartice prometa. S tem je upnik izkazal pogoje, ki mu omogočajo uresničitev odpoklicnega upravičenja oziroma odstop od pogodbe.
Dolžnost navedbe dejstev in predložitve dokazov, na katere opira predlog za izvršbo, na upnika preide šele v primeru obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, zato je predložitev te dokumentacije v odgovoru na ugovor pravočasna.
Vsak dokazni predlog mora biti substanciran, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov sodišče izvršbe ne more dovoliti za več, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ni pa ovire, da je ne bi dovolilo za manj oziroma za nižje zneske, kot jih določa izvršilni naslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016850
ZPPŽP člen 18, 19. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost železniškega prevoznika - objektivna odgovornost - nesreča pri vstopanju na vlak - škodni dogodek - telesna poškodba - trditvena podlaga - dejansko stanje - pritožbene novote - dokazna ocena - ekskulpacijski razlog
Odgovornost prevoznika v železniškem prometu za potnika zaradi nastalih telesnih poškodb je objektivna. Vendar je prevoznik v konkretnem primeru dokazal, da je do tožničine poškodbe prišlo zaradi njenega napačnega ravnanja, ko je roko vstavila v okvir vrat toaletnih prostorov, ko je ravno takrat vrata odprl drugi potnik in jo poškodoval.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016700
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP-UPB3 člen 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Navedba, da je račune sprva plačeval, nato pa kljub pravilno izpolnjenim obveznostim računov, ki jih ni zavrnil, ni plačal, kljub temu, da je ob zapadlosti prvega računa imel dovolj sredstev za plačilo, ne predstavlja konkretizacije, na kakšen način naj bi obdolženec oškodovanca preslepil. Preslepitvenega namena pa ne konkretizirajo niti nadaljnje trditve v opisu, da je kasneje (29. 8. 2011) podpisal stanje odprtih postavk in je na pozive direktorice oškodovane družbe plačilo še naprej obljubljal (nazadnje 27. 2. 2013) in da se kasneje na klice in opomine več ni odzival ter iz zaposlitve pridobljenih sredstev ni namenil niti za delno poplačilo dolga, temveč gre le za opis okoliščin, nastalih po tem, ko se pogodba ni več izvajala, ne pa pri izvajanju pogodbe, na podlagi katere so bili računi izdani in niso bili plačani, kot se mu očita, torej v obdobju od 8. 9. 2009 do 12. 4. 2010.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016905
OZ člen 269. SPZ člen 212. ZIZ člen 17, 19, 21, 212. ZNP člen 145, 145/2.
sodni penali - nujna pot - služnost - nedenarna terjatev - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - dajatveni del - konfesorna tožba
Sodni penali so instrument pritiska na dolžnika, ki ni izpolnil svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravnomočni sodni odločbi, ki mora imeti lastnost izvršilnega naslova.
S pravnomočnostjo sklepa o ustanovitvi nujne poti pridobi upravičenec upravičenja, ki ustrezajo vsebini stvarne služnosti. Služnostni upravičenec tako prične nujno pot uporabljati s pravnomočnostjo sklepa o določitvi nujne poti, če pa se lastnik služečega zemljišča temu upira, lahko služnostni upravičenec zoper njenega zahteva izvršbo, vendar le, če je oblikovalnemu izreku sklepa o ustanovitvi nujne poti dodan tudi sam dajatveni izrek o zavezi lastnika dopustiti uporabo v dovoljenem obsegu. Dajatvenega izreka pa izvršilni naslov v konkretni zadevi ne vsebuje, kar pomeni, da je konkretni izvršilni naslov oblikovalne narave in ne nalaga dolžnici nobene obveznosti. Z omenjenim izvršilnim naslovom je zgolj opisana nujna pot v korist upnika ter določeno denarno nadomestilo za uporabo nujne poti, medtem ko dolžnici glede na to, da dajatvenega izreka o zavezi lastnice dopustiti uporabo v dovoljenem obsegu, ne nalaga. Zato upnik svojega varstva v izvršilnem postopku ne more doseči z vložitvijo predloga za določitev sodnih penalov, temveč lahko zahteva ustrezno varstvo s konfesorno tožbo.
ZPP člen 116, 116/1, 149, 224, 224/1. ZIZ člen 42, 42/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - vročitev sodne odločbe - nastop zamude - neodpravljiva nesklepčnost - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - nepravilna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - nepristnost podpisa na vročilnici - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem predlagatelj utemeljuje stališče, da do zamude ni prišlo, ne pa da je do zamude prišlo, a iz opravičljivih razlogov, je nesklepčen.
V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Ker se toženec podpisuje različno, zgolj s sklicevanjem na razliko med podpisom na vročilnici in primerjalnimi podpisi, domneve, da je na vročilnici njegov podpis, ne more izpodbiti.
Zakon o pravdnem postopku nima posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedensko mnenje v skladu z nalogami, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o postavitvi. Glede presoje, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016780
KZ-1 člen 212, 212/1, 212/4. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 371, 371, 371/1-9. ZIS-UPB3 člen 7, 7/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - prekoračitev obtožbe - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - igre na srečo - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - kazenska sankcija - odločba o stroških kazenskega postopka
Denarne verige so na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o igrah na srečo prepovedane in zanje na območju Slovenije ni mogoče pridobiti dovoljenja, v obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo tudi, da so vplačila potekala gotovinsko brez izdaje potrdil o prejemu denarja, netransparetno z vidika sheme, kamor so se po vplačilu še drugih oseb uvrstili posamezni oškodovanci, ter na podlagi darilnih pogodb oziroma izjav, s podpisom katerih so darovalci denar za obdarjence izplačali obdolžencu in se uvrstili v shemo pod vrh obdarjenca, s podpisom izjave pa se zavezali, da iz tega naslova ne bodo uveljavljali civilnih ali kazenskih zahtevkov.
Premoženjske razmere obdolženca in njegova obveznost, da preživlja otroka, sodišču prve stopnje niso dajale podlage za zaključek, da bo s plačilom stroškov kazenskega postopka njegovo preživljanje in preživljanje otroka ogroženo, zato mu jih je utemeljeno naložilo v plačilo.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - najem neprofitnega stanovanja - pogoji in kriteriji - primerno stanovanje - lastnik nepremičnin - pogoji za odpoved najemne pogodbe
Lastnik, ki oddaja neprofitno stanovanje, sme odpovedati najemno pogodbo, če ima najemnik neprofitnega stanovanja v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo.
Želje in prioritete najemnika neprofitnega stanovanja, ki ima v lasti za življenje v njem primerno stanovanje, ne morejo pretehtati nad dolžnostjo lastnika neprofitnega stanovanja oddati tako stanovanje upravičencem do najema stanovanja za neprofitno najemnino.
Rešitev za primer, ko je obdolženec deloma obsojen, deloma pa oproščen obtožbe, kot je bil v konkretnem primeru obdolženi J. K., daje drugi odstavek 95. člena ZKP, po katerem se obdolženec ne obsodi na povrnitev stroškov za dejanja, glede katerih je oproščen obtožbe, zgolj, če se dajo ti izločiti iz skupnih stroškov. Kdaj se dajo stroški izločiti iz skupnih stroškov, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od vsakega primera posebej. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v svojih odločbah (na primer I Ips 4169/2010 z dne 24. 8. 2011 in I Ips 32989/2012-130 z dne 12. 5. 2016) že večkrat zavzelo stališče, da mora obdolženec povrniti vse stroške kazenskega postopka, če se stroški oprostilnega in zavrnilnega dela sodbe ne dajo izločiti iz skupnih stroškov. Če se postopek za nekatera kazniva dejanja konča z obsodilno sodbo, za druga pa z oprostilno ali zavrnilno sodbo in so stroški medsebojno ločljivi, sodišče torej odloči o stroških po drugem odstavku 95. člena ZKP, prvi odstavek 96. člena ZKP pa uporabi le, če se kazenski postopek zoper obdolženca v celoti konča z oprostilno sodbo.
nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - pravočasnost predloga - sklep o razdelitvi
Zakon ne določa, do kdaj je nadomestilo za preizkus terjatev mogoče zahtevati, zato ga je mogoče zahtevati tudi še v končnem poročilu.
O stroških, ki jih je moral ob prevzemu premoženja plačati pritožnik, je bilo pravnomočno in dokončno odločeno že s sklepom o razdelitvi.
Pritožniku kot prevzemniku premoženja ni mogoče naložiti v plačilo nobenih drugih stroškov, tudi stroškov nadomestila za preizkus terjatev ne, čeprav je bilo to nadomestilo upraviteljici odmerjeno šele zdaj.
Sklep o prenosu premoženja na upnika ima naravo sklepa o končni razdelitvi, zato je pravnomočno in dokončno odločeno o vseh stroških, ki jih je moral pritožnik plačati v stečajno maso zaradi prevzema premoženja.
ZFPPIPP člen 56, 57, 59, 121, 344. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - pritožba zoper sklep o prodaji - legitimacija za pritožbo - stranka glavnega postopka - upnik v stečajnem postopku - prijava terjatev v stečajnem postopku - stečajni dolžnik
Pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka, zato nimata pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - zakonska rehabilitacija
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - spor majhne vrednosti - predmet tožbenega zahtevka
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je tako imenovana izvršilna tožba, glede katere veljajo vsa pravila pravdnega postopka, če ni v ZIZ drugače določeno. Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe ni tožba, katere predmet bi bil denarni zahtevek, niti ni tožba, katere predmet bi bil zahtevek na izročitev premične stvari.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - društvo - fizična oseba
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak je fizična oseba, tožena stranka pa je organizirana v pravnoorganizacijski obliki društva. Ne gre torej za osebi, ki bi bili našteti v 481. členu ZPP.