Če ima delavec izvršilni naslov (sodbo), po kateri bi ga bil delodajalec dolžan vrniti na delo, pa slednjega ne stori, lahko upnik - delavec vloži predlog po 233. členu ZIZ ne glede na to, ali ima izvršilni naslov, po katerem bi lahko izterjal zneske mesečnih plač, ali ne.
Kadar gre za razmerje z mednarodnim elementom (tožeča stranka je tuja pravna oseba), je treba uporabiti pravila mednarodnega zasebnega prava (t.im. kolizijska pravila), ki določajo, katero pravo je treba uporabiti za takšno pravno razmerje z mednarodnim elementom. Ta pravila pa vsebuje Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 43/82, 72/82), ki je veljal v času, ko je civilno pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo (4.6.1992).
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZIZ člen 53, 53/2, 57, 58, 58/1, 53, 53/2, 57, 58, 58/1.
obrazložitev ugovora - vročanje - zastaranje
Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo zastarajo v 10 letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl. ZOR). Trditev, da je trjatev upnika zastarala torej ni utemeljena, za trditev, da naj bio prišlo pri upniku do pomote pa dolžnik ne navaja nobenih dejstev in tudi ne predlaga dokazov. Dolžnikov ugovor je glede na navedeno delno neobrazložen, delno (glede ugovora zastaranja) pa (materialnopravno) neutemeljen. Pritožbeno sodišče je zato ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ in 3. odst. 58. čl. ZIZ) ne glede na to, da ga izvršilno sodišče ni vročilo upniku v odgovor (57. čl. ZIZ), saj morebiten upnikov odgovor na odločitev sodišča ne bi imel vpliva. Domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ (upoštevanje resničnosti navedb dolžnika) se namreč lahko nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi tiste, ki se tičejo pravilne uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru določb ZOR o zastaranju terjatev).
začasni zastopnik - naslov dolžnika - pravočasnost - ustavitev izvršbe
Če je upnik v sodnem roku predlagal postavitev začasnega zastopnika, ker dolžniku ni bilo moč vročiti sklepa o izvršbi, je treba najprej odločiti o tem predlogu in ni pogojev za ustavitev izvršbe.
Pri spregledu pravne osebnosti in (6. člen ZGD) in pri pristopu pri prevzemu kakšne premoženjske celote (452. člen ZOR) gre le za subjektivno razširitev odgovornosti, ne pa za univerzalno civilnopravno (in s tem tudi procesno pravno) sukcesijo.
Glede na vsebino določbe 367. člena ZKP državnemu tožilcu ne gre pravica do pritožbe zoper odločbo o napotitvi oškodovanca z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.
Pritožnik zatrjuje, da ni dolžnik pač pa tretji, ki ima na predmetu izvršbe - zarubljenem osebnem avtomobilu - pravico, ki preprečuje izvršbo, zaradi česar vlaga ugovor tretjega zoper rubež (pravilno zoper sklep o izvršbi). Nobenega dvoma ni, da je (najmanj) s stopnjo verjetnosti izkazal lastništvo osebnega avtomobila, predmeta izvršbe, saj glede tega prilaga dokaz in sicer račun za to osebno vozilo, ki se glasi na njegovo ime.
ZZZDR člen 79, 129, 79, 129. ZPP člen 338, 338/2, 338, 338/2.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - zmožnost zavezanca
V zvezi s pritožbenimi trditvami v spisu ni dovolj podlage za ugotovitev, da ima tožnica višje dohodke kot toženec in da je tako glede na ugotovljene potrebe otroka dolžna prispevati za preživljanje hčerke preživnino v višjem znesku.
Ker sodišče prve stopnje zaradi nejasno formuliranega premoženjskopravnega zahtevka le tega ni prisodilo oškodovancu, bi moralo ob ugotovitvi, da je natančno ugotovilo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi ob storitvi kaznivega dejanja poneverbe po čl. 245/I KZ in dejstva, da je oškodovanec obtožencu zaradi poplačila dela terjatve odtegnil zadnji osebni dohodek v znani višini, v preostalem delu obtožencu odvzeti premoženjsko korist. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožencu odvzelo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Tožeča stranka je predložila prijavo TV sprejemnika, ki jo je podpisal toženec, ta pa za svoje trditve, da ni bil uporabnik TV sprejemnika ni predložil nobenih dokazov.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v sicer skopem ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da ne obstaja pogodbeno razmerje med upnikom in dolžnikom in torej upnik od njega neutemeljeno terja plačilo po odprtih postavkah iz svoje poslovne knjige. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga niti ne more dokazovati. Dokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji in da iz tega izvirajo terjatve upnika do dolžnika, je torej na strani upnika. To pa pomeni, da izostanek dokaznega predloga v ugovoru dolžnika ne pomeni, da ugovor ni obrazložen.
Sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.