Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/2, 19.
vzgoja in izobraževanje - napredovanje pedagoških delavcev - napredovanje v naziv - mentor
Pri odločanju o napredovanju v naziv mentor po prehodni določbi 19. člena Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, sama okoliščina, da prosilec v času odločanja o tem nazivu ne izpolnjuje pogojev strokovne izobrazbe za delo, ki ga opravlja, ne more biti razlog za zavrnitev zahteve, ker navedena prehodna določba pravilnika v povezavi z 2. odst. 5. člena tega pravilnika takega pogoja ne določa.
Komisijska pogodba je zaupnega značaja. Zato komisionar ne sme zadrževati kupnino, ki jo je sprejel od tretje osebe za komitenta, in z njo tudi ne more pobotati svoje terjatve do komitenta, ki ne izvira iz istega posla.
ZPPCP člen 99, 99/1.ZOR člen 189, 189/2, 266, 266/3.
cestni prevoz stvari - odgovornost prevoznika - odškodnina - določitev višine odškodnine za škodo, ki je nastala med prevozom
1. Prvi odstavek 99. člena ZPPCP je dispozitivna določba. 2. Preostanek vrednosti med prevozom poškodovanega blaga je korist, ki jo je treba upoštevati pri določanju višine odškodnine.
3. Odškodnina za škodo na blagu, kupljenem v tujini in plačanem v tuji valuti se lahko po 2. odstavku 189. člena ZOR določi tudi tako, da se upošteva valuta, v kateri je bilo izvršeno plačilo in tečaj na dan prvostopne odločbe. V takšnem primeru tečejo zamudne obresti od dneva izdaje prvostopne odločbe dalje.
Pri odmeri te odškodnine so bile upoštevane vse spredaj navedene okolnosti. Odškodnina je bila odmerjena po merilih 200. člena ZOR, po katerih se upoštevajo vse okoliščine primera in zlasti stopnja duševnih bolečin prizadetega, na drugi strani pa tudi pomen dobrin, ki so bile prizadete v tožnikovem primeru in namen odškodnine za tako škodo, pa tudi to, da odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom odškodnin. Sodišče druge stopnje je po presoji revizijskega sodišča v zadostni meri in torej pravilno upoštevalo vse pravno odločilne okoliščine primera, zaradi česar ocenjuje, da je končno priznana odškodnina v višini 300.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ustrezna in pravična odškodnina. Tako odmerjena odškodnina je ustrezno individualizirana, kar pomeni, da niso podani pravno utemeljeni razlogi za kakršnokoli zniževanje prisojene odškodnine. Prav individualizacija vsakega odškodninskega primera posebej pa jemlje tehtnost tistim revizijskim izvajanjem, ki dajejo prevelik pomen konkretnim primerom iz sodne prakse, ki lahko le na splošno odražajo tako skupek bistvenih individualizacij posamičnih primerov kot splošne družbene danosti, ki sovpliva na odmero odškodnin za take oblike škode.
Če nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, služi za opravljanje dejavnosti državnega organa oz. javne službe, za obstoj ovire iz 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen ni pomembno, kdo je v tem postopku zavezanec za njeno vrnitev.
Zgrešeno je stališče zagovornika, da bi moralo sodišče pri ocenjevanju nasprotujočih si izvedenskih mnenj po načelu "in dubio pro reo" upoštevati tisti dokaz, ki govori v obsojenčevo korist.
Navedeno načelo pomeni, da če sodišče po presoji dokazov ostane v dvomu, ali je določeno dejstvo dokazano, mora odločiti na način, ki je obdolžencu v korist. Toda pri presoji izvedenih dokazov sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila (člen 18/I ZKP), torej lahko sprejme tudi tisto izvedensko mnenje, ki je za obsojenca manj ugodno.
Če so v postopku na prvi stopnji nejasnosti, ki jih prvostopni organ ni razčistil v zvezi z izdajo začasne odredbe po 12. členu ZLPP, nanašajo pa se na to, kdo je dejanski zavezanec v postopku oz. pravni naslednik podržavljenega podjetja oz. kdo ima podržavljeno premoženje med svojimi sredstvi (13. in 37/I člen ZDen), je tožena stranka utemeljeno odpravila prvostopni sklep in vrnila zadevo prvostopnemu organu v ponoven postopek (242/II člen ZUP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS02613
ZTLR člen 37.ZKP člen 500, 501, 502, 503, 504, 505.ZOR člen 210.
neupravičena pridobitev - varstvo lastninske pravice - vrnitev stvari - odvzem premoženjske koristi
V tem primeru so bile pri odločanju upoštevane le okolnosti, ki so govorile v prid sprejetemu zaključku, da je tožnica lastnica spornega denarja in da je spor lastninskopraven. Niso pa bile upoštevane in ocenjene okoliščine, ki so kazale na drugačne zaključke (med katerimi so te, da je tožnica večkrat posodila B. razne denarne zneske proti plačilu obresti, da je v tem primeru dvignila denar januarja in februarja 1990 v Švici v švicarskih frankih, da pa je bil sporni znesek v DEM ter zasežen ob prometni nezgodi šele 30.8.1990 na vožnji B. iz Hrvaške proti Italiji, da je bil denar na neobičajnem mestu v avtomobilu in svojsko pakiran z več zlatimi predmeti in podobno). Pravna presoja ne le prvih ampak tudi pravkar omenjenih drugih okoliščin je nujna, ker te druge okoliščine nedvomno kažejo na to, da je bilo med tožnico in pokojnim B. določeno obligacijsko razmerje. Pri pravni presoji - ta pa seveda narekuje tudi obseg dejstev, ki jih mora sodišče poznati za pravilno uporabo materialnega prava - je v obravnavani zadevi zato nujno upoštevati tako stvarnopravna kakor obligacijskopravna izhodišča za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Denar je plačilno sredstvo in glede na to funkcijo so tudi s stališča stvarnega prava apoeni določene valute (bankovci) v načelu vrstna stvar (genus) in le zelo izjemno individualno določena stvar (species). V obligacijskih razmerjih ni pravilo ampak le zelo redka izjema, da pogodbenik, ki izroči sopogodbeniku določeno število določenih bankovcev neke valute, ostane lastnik teh bankovcev. Pravilo je, da ima tak pogodbenik - v določenih obligacijskih razmerjih osnovno (npr. pri posojilu denarja), v drugih obligacijskih razmerjih pa pod določenimi pogoji (npr. razdrtje pogodbe) nadomestno - pravico zahtevati vrnitev tistega števila denarnih enot, na katero se glasi obveznost (394. člen ZOR), ne pa vrnitve prav tistih, ki jih je sam izročil. Sodišči prve in druge stopnje sta to v dosedanjem sojenju prezrli, zato je dejansko stanje ostalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno. Pri odločanju pa sta sodišči nižje stopnje očitno izhajali predvsem iz zmotnega razumevanja pravnih izvajanj sodbe I Ips 205/92 Vrhovnega sodišča RS, po katerih spornega denarja ni bilo mogoče zaseči po določilu 500. člena zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker denar pri kaznivem dejanju nedovoljene trgovine ne more predstavljati predmeta tega kaznivega dejanja, pač pa le premoženjsko korist, ki bi jo bilo mogoče odvzeti le v sodni odločbi. Z navedeno odločbo je bilo torej ugotovljeno, da sporni denar ne predstavlja predmeta kaznivega dejanja in da se ga zato ne more odvzeti po določilu 500. člena ZKP. Predmet navedenega postopka pa ni bilo ugotavljanje ali sporni denar predstavlja premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem in ali so podani pogoji za odvzem te koristi, v postopku zoper kateregakoli storilca kaznivega dejanja, ki se odvzame tudi tretjim (člen 500. in 505. ZKP). Navedene okolnosti bi morale biti predmet obravnavanja t.i. predhodnega vprašanja po prvem odstavku 12. člena ZPP.
denacionalizacija stanovanjskih stavb in kmetijskih zemljišč - odškodninski zahtevek zavezanca
Upravni organ v denacionalizacijskem postopku, brez zahtevka zavezanca, da je v nepremičnino, ki je predmet postopka, v času njene posesti vanjo vlagal, ne more ugotavljati odškodnine.
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo, ker ni moglo ugotoviti, ali je v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja pristojni upravni organ upošteval določbe 7. in 8. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v zvezi z 2. točko 1. odstavka 105. člena zakona o varstvu okolja. Po določbi 7. člena ZVPH morajo namreč pristojni organi tudi pri določanju lokacij za dejavnosti, ki povzročajo hrup, upoštevati predpise in normative, ki urejajo varstvo pred hrupom, kar pomeni, da bo potrebno preveriti, ali so pogoji iz 8. člena ZVPH bili upoštevani že pri gradnji za drugačno namembnost stavbe tako, da zadostijo tudi za spremenjeno namembnost poslovnega prostora v stanovanjski hiši.
1. Po 2. odst. 365. člena ZPP pazi pritožbeno sodišče pri pritožbenem preizkusu prvostopne sodbe po uradni dolžnosti (tudi) na pravilno uporabo materialnega prava. Če pri tem zmotno meni, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, zaradi česar v njegovo odločbo ne poseže, je to revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in ne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. 2. Ker sta se stranki spora dogovorili za obrestno mero pogodbenih obresti, njene višine ni mogoče določiti po 3. odst. 399. člena ZOR. Ker najvišje obrestne mere pogodbenih obresti ne določa zakon (2. odst. 399. člena ZOR), je bila določitev njene višine prepuščena sporazumu strank. Tega bi bilo mogoče izpodbijati, ali ga opredeliti kot ničnega, samo na podlagi ustreznih določb splošnega dela ZOR.
Če upravni organ po sprejemu vloge ugotovi, da je ni pristojen reševati, ker je za njeno reševanje pristojno sodišče, mora vlogo brez odlašanja poslati sodišču in to sporočiti stranki.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - varščina - odprava varščine
Ni mogoče pritrditi stališču zagovornice obsojenke, da so bili zato, ker je bila obsojenki na glavni obravnavi izrečena pogojna obsodba, v tistem trenutku izpolnjeni pogoji za vrnitev varščine. Po 2. odst. 198. čl. ZKP varščina preneha in se položeni denarni znesek vrne, če se kazenski postopek pravnomočno konča s sklepom o ustavitvi ali zavrženju obtožnice ali s sodbo.
dohodnina - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Ker je organ prve stopnje napačno uporabil predpis - odlok prejšnje skupščine občine o davkih občanov, bi tožena stranka morala izpodbijano odločbo odpraviti zaradi kršitve materialnega zakona in odločiti v skladu s 1. in 2. odstavkom 242. člena ZUP.
delovno razmerje pri delodajalcih - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - presoja zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa
Sklicevanje revidenta na izrečeni milejši disciplinski ukrep sodelavcu tudi ne more biti upoštevno. Vsak delavec, ki krši delovne obveznosti, je poseben primer, ki odgovarja za dokazane mu kršitve individualno. Sodišče o presoji zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa zato ne obravnava in ne upošteva disciplinskih odločitev, sprejetih v drugih zadevah (ne kot dokaz in ne kot pravni vir).
sodni postopek - roki in naroki - nepravočasna pritožba - izredna pravna sredstva - revizija
Ker je imela odločba sodišča prve stopnje izčrpen pravni pouk, da je treba vložiti pritožbo v petnajstdnevnem roku pri Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ni mogoče vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču in po izteku roka pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika.
dohodnina - dohodki od dela - odmera davka - davek od nagrade stečajnega upravitelja
Nagrada stečajnega upravitelja je prejemek, na katerega je treba plačati davek od osebnih prejemkov. Opredeljuje jo 64.čl. ZPPSL kot nagrado za delo, odvisno od obsega dela in poslov, ki jih opravi stečajni upravitelj. Zato ta nagrada po določbah ZDoh pomeni prejemek od opravljenih storitev, ki je po 13. členu osnova za davek od osebnih prejemkov in od katerega mora izplačevalec po 20.čl. obračunati in vplačati davek.
ZUstS člen 48.URS člen 125.ZS člen 3. Zdoh člen 16, 16/1, 16/1-4.
vezanost sodnikov na ustavo in zakon - vezanost na odločbo ustavnega sodišča - dohodnina - davek od osebnih prejemkov - osnova za davek - kilometrina
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakone (125. člen ustave in 3. člen zakona o sodiščih). Zato morajo pri sojenju upoštevati odločitev ustavnega sodišča, s katero je ugotovljena neustavnost zakonske določbe, četudi ta določba zaradi razlogov po 48.čl. zakona o ustavnem sodišču ni razveljavljena.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Združene organizacije, za katere so delavci v Delovni skupnosti opravljali določena dela, so ob ukinitvi Delovne skupnosti solidarno odgovorne za zagotovitev dela delavcem Delovne skupnosti, in jim samo zaradi ukinitve Delovne skupnosti ne more prenehati delovno razmerje.