ZPolS člen 32, 32/1, 32/2, 18, 18/1.ZUP člen 142, 143, 143/2.
izbris iz registra
Odločba o izbrisu iz registra strank je konstitutiven akt in ne le ugotovitev dejstva (deklaratoren akt). Po poteku 6-mesečnega roka iz 2. odst. 32. člena ZPolS upravni organ začne postopek za izbris iz registra po določbah ZUP, če stranka ni uskladila svojih aktov z določbami ZPolS.
V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva. Ko pa se na nova dejstva sklicuje, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala.
Pri sojenju na prvi stopnji pa so lahko upoštevana le tista dejstva, ki so jih stranke navajale do končane glavne obravnave (prvi odstavek 304. člena ZPP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - delna odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - revizija - dovoljenost revizije zoper sklep o pravdnih stroških
Nesreča se je zgodila ponoči in sicer v času, ko je bila v Portorožu "Portoroška noč"; promet je bil izredno gost v obe smeri, tožnica je prečkala cestišče, ki je bilo neosvetljeno, izven prehoda za pešce in med vozili. Navedena dejanska podlaga zahteva presojo, da bi tožnica ob potrebni skrbnosti morala videti drugega toženca in v skladu s tem tudi ravnati. Ker tako ni ravnala, je za nastanek prometne nesreče (škode) soodgovorna vsaj v višini 20%.
Po 400. členu ZPP je revizija dovoljena le zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Sklep o stroških ni takšna odločitev. Zato sme revizijsko sodišče odločati o stroških le v okviru pooblastil iz 166. člena ZPP.
SZ člen 117, 117/1, 123. ZSR člen 16, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/5, 19, 19/3, 20, 50, 50/3, 50/4.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - nezakonita vselitev
Uporabnik, ki je ob pogojih iz 19. člena ZSR ostal v stanovanju, stanodajalec pa v dveh letih ni zahteval njegove izselitve, sodi med upravičence za odkup stanovanja iz 117. člena SZ. Pogoj za to ni postopek po 20. členu ZSR.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Ni točna revizijska trditev, da sodišči prve in druge stopnje nista ugotavljali utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini. O višini izplačane odškodnine je tožeča stranka predložila sodišču listinsko dokumentacijo, na zahtevo tožene stranke pa je tožbeni zahtevek po višini tudi specificirala. Po specifikaciji tožena stranka ugovorov proti višini škode vse do vložitve pritožbe ni imela, izvedbo dokaza z izvedencem pa je prvič predlagala šele v revizijskem postopku. Na pritožbene trditve, ki so se nanašale na višino tožeči stranki prisojenega zneska, je pritožbeno sodišče odgovorilo (2. odstavek na 3. strani razlogov drugostopne sodbe), izvedbe novih dokazov ( v obravnavanem primeru izvedbo dokaza z izvedencem ), pa v revizijskem postopku ni mogoče predlagati (3. odst. 385. čl. ZPP).
STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02420
ZNP člen 123. ZIP člen 149, 185, 240. ZSR člen 16, 17.
pridobitev stanovanjske pravice ob razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja s prodajo stvari - izvršba na nepremičnine - stanovanjska pravica - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - razdelitev stvari - delitev s prodajo
Prejšnja zakonca, ki sta med trajanjem zakonske zveze pridobila stanovanje kot skupno premoženje, sta imela dve možnosti. Lahko sta se dogovorila, kateri med njima bo ostal v stanovanju (po ZSR) in od drugega (praviloma) odkupil njegov delež, lahko pa sta se dogovorila, da bosta skupno stanovanje prodala tretji osebi in si kupnino razdelila (po ZNP).
Če sta se zakonca strinjala s civilno delitvijo stanovanja, nobeden od njiju pa pred tem ni pridobil pravice do uporabe stanovanja, tistega, ki je ostal v stanovanju, ni mogoče obravnavati kot dolžnika po 149. in 185. členu ZIP.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pravočasnost pritožbe
Z revizijo se izpodbija sklep, s katerim je pritožbeno sodišče zavrglo vloženo pritožbo. Zato je revizija dovoljena (3. odst. 400.čl. ZPP). Je pa tudi utemeljena. Iz podatkov spisa (dohodnega zaznamka, ki ga je odtisnila sodna oseba na pritožbi, ki jo je vložila tožena stranka in pritožbi priložene ovojnice, v kateri je bila pritožba tožene stranke s priporočeno pošiljko oddana na pošto) namreč izhaja, da je tožena stranka pritožbo vložila priporočeno na pošto dne 31.7.1995 in ne šele dne 31.8.1995, kot je, v nasprotju s podatki , ki so bili v spisu, ugotovilo pritožbeno sodišče. Odločitev pritožbenega sodišča o nepravočasnosti pritožbe, ki temelji na protispisni ugotovitvi, da je bila pritožba vložena šele 31.8.1995, zato ni pravilna, revizija tožene stranke pa je utemeljena.
udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - dovoljenost revizije stranskega intervenienta - rok za vložitev - garantirana cena - obresti na predplačila - izpodbojne pogodbe - razveljavitev pogodbe
Stranski intervenient ima pravico podati predloge in opraviti vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, kateri se je pridružil. Ni torej pomembno, da je sam prejel sodbo sodišča druge stopnje kasneje kot tožena stranka.
Garantiranje cene ni mogoče povezovati s 26. členom Zakona o blagovnem prometu tako, kot to želi tožena stranka. V obligacijskih razmerjih velja načelo sočasne izpolnitve po 112. členu zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).
revizija - dovoljenost revizije - rok za vložitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti
V reviziji očitane bistvene kršitve določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. čl. ZPP pa drugostopno sodišče ni zagrešilo. V svoji (sicer res kratki) obrazložitvi je namreč jasno navedlo, da v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, njegovo dokazno oceno in pravne zaključke. To pa pomeni, da je v celoti pritrdilo obširnim, logičnim in jasnim razlogom , ki jih je v obrazložitvi svoje odločitve navedlo sodišče prve stopnje. Preizkus izpodbijane drugostopne sodbe je zato mogoč.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kolo z motorjem - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Kolo z motorjem po 27. točki 10. člena ZTVCP res ni motorno vozilo. Vendar pa opredelitev motornega vozila po ZTVCP za uporabo 178. člena ZOR ni pravno odločilna. ZOR definicije motornega vozila sicer nima, vendar pa uvršča 178. člen v poglavje o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Stvari, ki jih poganja motor, so nevarne stvari. Delovanja motorja ni mogoče imeti v popolni oblasti. Med njegovim delovanjem lahko nastane škoda tudi povsem neodvisno od človekovega ravnanja. Ker so torej vozila na motorni pogon, kamor sodi tudi kolo z motorjem, nevarne stvari, je treba 178. člen ZOR uporabiti tudi za kolo z motorjem, če je udeleženo v prometni nesreči (nesreči premikajočih se motornih vozil). Vožnja v okviru predpisane hitrosti sama po sebi še ne pomeni, da voznik za škodo ni odgovoren. Tožnik je vozil tako, da po zagledanju ovire ni bil sposoben reagirati drugače, kot da se je v oviro na cesti zaletel. Zato dejstvo, da je vozil v okviru dovoljene hitrosti, samo po sebi še ne zadošča, da za škodni dogodek ne bi bil odgovoren. Sodišče prve stopnje se je zato pravilno sklicevalo tudi na že navedeni 45. člen ZTVCP.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 186, 186/2, 40, 40/2, 40/3. ZTLR člen 37.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - rei vindicatio - predhodno vprašanje - vsebina tožbe - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta pred začetkom glavne obravnave
V lastninski tožbi je sodišče upravičeno rešiti vprašanje lastninske pravice kot predhodno vprašanje že na podlagi ugovora. Tožnik lahko navede vrednost spornega predmeta kadarkoli do začetka obravnave glave stvari na glavni obravnavi in si tako zagotovi pravico do revizije.
pridobitev z naturalizacijo - nevarnost za javni red - nepopolna vloga
O pridobitvi državljanstva ni mogoče odločati na podlagi nejasne vloge, zato je organ dolžan stranko opozoriti in jo pozvati, da v določenem roku odpravi takšno pomanjkljivost vloge.
ZOR člen 163, 200, 200/1. KZ 1994 člen 169, 169/3.
denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - privolitev oškodovanca - razžalitev v tisku
Zakon o obligacijskih razmerjih ne opredeljuje v prvem odstavku 200. člena nadrobneje razžalitve dobrega imena in časti kot vzroka duševnih bolečin, prav tako pa tudi ne vseh možnih ugovorov, ki jih ima toženec v odškodninski pravdi zaradi duševnih bolečin zaradi omenjene razžalitve. Gotovo pa se lahko sklicuje na to, da obstajajo razlogi, ki izključujejo protipravnost, pa naj so ti v ZOR posebej navedeni (na primer pristanek oškodovanca - tožnika na objavo slike, pisma ipd. - 163. člen ZOR) ali pa so navedeni v kakšnih drugih predpisih, po katerih je izključena protipravnost (ravnanje po uradni dolžnosti), ali pa gre za posebej predvidene razloge, ki izključujejo protipravnost. Vse to se lahko upošteva, seveda ob pogoju, če pri tem ni bilo žaljivega, zaničevalnega namena. Tako je izključena protipravnost dejanja, ki sicer lahko pomeni razžalitev, če je storjeno v resni kritiki, pri opravljanju kakšne družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi (primerjaj tretji odstavek 106. člena kazenskega zakona SRS oziroma tretji odstavek 169. člena zdaj veljavnega kazenskega zakonika RS).
ZPSPP člen 12, 23, 27. ZPP-77 člen 373, 373/3, 373/4.
predmet in nastanek najemnega razmerja - prenehanje najemnega razmerja - sporazumno prenehanje - odpoved najemne pogodbe - prenehanje pogodbe za določen čas - konkludentna ravnanja - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe
Vprašanje, ali je neko ravnanje mogoče šteti kot konkludentno pravnoposlovno ravnanje, ali ne, je delno pravno, delno pa dejansko vprašanje. Dejstvo, da je tožnik brez pripomb prevzel ključe izpraznjenega poslovnega prostora, je sodišče druge stopnje v povezavi z "odpovedjo" najemnega razmerja s strani tožene stranke, ki ga je tožnik prejel 31.3.1992, z njim pa bil nesporno seznanjen po telefonu še pred prevzemom ključev, drugače ovrednotilo kot sodišče prve stopnje. To je na podlagi 3. in 4. točke 373. člena ZPP smelo storiti.
Za sporazumno prenehanje najemnega razmerja pa posebna obličnost ni predpisana (23. člen ZPSPP). Sodišče druge stopnje zato ni kršilo materialnega prava (tudi zakona o obligacijskih razmerjih ne), ko je presojalo, ali je najemno razmerje lahko prenehalo s konkludentnimi ravnanji pravdnih (pogodbenih) strank.
Če bi tožnik želel uveljaviti domnevo iz 27. člena ZPSPP, bi tudi po mnenju revizijskega sodišča moral ukrepati takoj oziroma najpozneje potem, ko je sprejel ključe od nasprotne stranke. Ukrepati tako, da bi se skliceval na 27. člen ZPSPP in od tožene stranke zahteval plačilo najemnine za vtoževano obdobje.
prenehanje stanovanjskega razmerja zaradi neuporabe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
Sodišče je vezano na izpraznitveni razlog, ki ga tožeča stranka uveljavlja (2. člen ZPP). Zato drugih trditev, ki bi kazale na drug odpovedni ali izprazniteveni razlog, ne sme upoštevati. Ker je tožeča stranka uveljavljala izpraznitveni razlog zaradi več kot 6 mesečne neuporabe stanovanja, je sodišče moralo ugotavljati pravnoodločilna dejstva za obstoj tega razloga.
Temeljna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 1, 1/3, 4. UZITUL člen 6, 6/1, 9. Uredba o zemljiškoknjižni izvedbi prenove premičnin bivše SFRJ na Republiko Slovenijo člen 1. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 1, 2, 2/1. ZTLR člen 20, 21. ZSR člen 118. Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov člen 8, 18, 18a.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - državna lastnina
Premoženje, ki so ga upravljali organi SFRJ, je štelo za njeno državno premoženje, to pa je pripadlo Republiki Sloveniji na dan njene osamosvojitve 25.6.1991.
Vpis v register političnih strank se opravi samo v skladu s pogoji zakona o političnih strankah, kar velja tudi za politične organizacije, ustanovljene po prej veljavnih predpisih.
Če nepopolne zahteve za vpis stranka na poziv ne dopolni v zakonskem roku 30 dni, se po zakonu šteje, da je zahtevo umaknila.
dedovanje na podlagi oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - neveljavnost oporoke - veljavnost oporoke - oblika oporoke - pismena oporoka pred pričami
Oporoka je izjava volje: zapustnik mora hoteti narediti oporoko, njegova volja mora biti usmerjena na nastanek oporoke (animus testandi). Presoja obstoja volje narediti oporoko in s premoženjem oporočno razpolagati, pa je odvisna od okoliščin, ki so obstajale ob zapisu oporoke, vsebine zapisa same oporoke, kot tudi okoliščin, ki so pravnoodločilne in do katerih pride po zapisu oporoke.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita dodelitev stanovanja - vojaško stanovanje
Ker je z uveljavitvijo temeljne ustavne listine (Uradni list RS št.1/91) Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo RS in ustavo SFRJ prenešene na organe SFRJ, prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti pa je uredil ustavni zakon za izvedbo te listine, organi SFRJ po 25.6.1991 niso mogli več pravno veljavno razpolagati s premoženjem v Republiki Sloveniji in zato tudi Garnizijska komanda Maribor s svojo odločbo 9.9.1991 ni mogla pravno veljavno dodeliti tožencu spornega stanovanja. Ker je bila ta odločba nezakonita, toženec na njeni podlagi ni mogel pridobiti veljavnega pravnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice v spornem stanovanju. Zaključek nižjih sodišč, da toženec zaseda sporno stanovanje nezakonito, je zato pravno pravilen. Sodišči prve in druge stopnje pa sta nadalje tudi pravilno zaključili, da toženec zaradi nezakonite preselitve v sporno stanovanje ni mogel izgubiti stanovanjske pravice, ki jo je imel pred tem na garsonjeri. Glede na take ugotovitve in zaključke sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora sporno stanovanje izprazniti v 15 dneh po tem, ko mu bo tožnica dala na razpolago njegovo prejšnjo garsonjero ali pa njej enakovredno stanovanje.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - kršitve kazenskega zakona - dejansko stanje
Nepravilna uporaba kazenskega zakona - in s tem kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP - je podana le, če sodišče dejanje opisano v izreku sodbe pravno napačno oceni. Pri kršitvi kazenskega zakona glede pravne kvalifikacije kaznivega dejanja se torej predpostavlja, da je bilo v pravnomočni sodbi dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zato zagovornikova trditev, da obsojenec ni bil storilec kaznivega dejanja velike tatvine temveč kvečjemu pomagač oziroma prikrivalec, ne pomeni uveljavljanje kršitve kazenskega zakona, temveč izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).