TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Zakon o obligacijskih razmerjih ne opredeljuje v prvem odstavku 200. člena nadrobneje razžalitve dobrega imena in časti kot vzroka duševnih bolečin, prav tako pa tudi ne vseh možnih ugovorov, ki jih ima toženec v odškodninski pravdi zaradi duševnih bolečin zaradi omenjene razžalitve. Gotovo pa se lahko sklicuje na to, da obstajajo razlogi, ki izključujejo protipravnost, pa naj so ti v ZOR posebej navedeni (na primer pristanek oškodovanca - tožnika na objavo slike, pisma ipd. - 163. člen ZOR) ali pa so navedeni v kakšnih drugih predpisih, po katerih je izključena protipravnost (ravnanje po uradni dolžnosti), ali pa gre za posebej predvidene razloge, ki izključujejo protipravnost. Vse to se lahko upošteva, seveda ob pogoju, če pri tem ni bilo žaljivega, zaničevalnega namena. Tako je izključena protipravnost dejanja, ki sicer lahko pomeni razžalitev, če je storjeno v resni kritiki, pri opravljanju kakšne družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi (primerjaj tretji odstavek 106. člena kazenskega zakona SRS oziroma tretji odstavek 169. člena zdaj veljavnega kazenskega zakonika RS).